V nasilju med Kirgizi in Uzbeki na jugu Kirgizistana je v petih dneh po zadnjih podatkih umrlo najmanj 170 ljudi, več kot 1.750 je ranjenih. Iz območja spopadov v okolici mest Oš in Džalal-abad je v sosednji Uzbekistan po nekaterih ocenah prebegnilo že več kot 100 tisoč ljudi. Razseljenih je medtem po podatkih Urada visokega komisariata za begunce (UNHCR) okoli 200 tisoč ljudi.
V mestu Oš, kjer je v minulih dneh divjalo najhujše medetnično nasilje, so razmere sicer še vedno napete, a se počasi umirjajo, podobno se dogaja tudi v Dažalal-abadu. Kljub temu pa težavam ni videti hitrega konca. Številni begunci poročajo o tem, kako se v državi širi želja po ubijanju in maščevanju, oblasti obeh držav pa se morajo spopadati tudi z grozečo humanitarno krizo.
Zaprli meje
Zaradi številnih beguncev je sosednji Uzbekistan že zaprl meje, saj v regiji nimajo dovolj nastanitvenih zmogljivosti ter živil. Enako sta storila tudi Tadžikistan in Kitajska. "Danes bomo zaustavili sprejemanje beguncev iz Kirgizije, ker nimamo več kapacitet za njihovo namestitev in oskrbo," pravi podpredsednik uzbeške vlade Abdulah Aripov. Na meji čaka okoli 15 tisoč ljudi.
Primanjkuje vsega
Z Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) so sporočili, da so zato že pospešili dostavo zdravniške pomoči, hrane in šotorov. EU bo pri preprečevanju humanitarne katastrofe pomagala z donacijo v višini pet milijonov evrov. To bodo namenili za zdravstveno oskrbo, hrano, vodo, krizno nastanitev in psihosocialno pomoč.
Združeni narodi so v ponedeljek Kirgizijo pozvali, naj izpelje humanitarni koridor za begunce, obenem pa pozivajo še k vzpostavitvi reda in miru.
Bi vojake, ne bi vojakov
Začasna vlada v kirgiški prestolnici Biškeku je medtem izrazila zaskrbljenost, da bi se lahko nasilje razširilo tudi na sever države. "Dogodki v Ošu so skrbno načrtovani in pričakujemo provokacije tudi v regiji Ču in Biškeku, a na to smo dobro pripravljeni," pravi član začasne vlade Almazbek Atambajev.
Zaradi umiritve razmer, pa so oblasti sporočile, da ni več potrebe po mirovnih silah, čeprav je vodja začasne vlade Roza Otunbajeva pretekli konec tedna na ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva naslovila prošnjo, naj jih pošlje v Kirgizistan.
Aretirali Bakijeva
Obenem je vlada odgovornost za nastale razmere pripisala sinu strmoglavljenega kirgiškega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, Maksimu Bakijevu. Ta naj bi s financiranjem in drugo podporo nasprotnikom vlade začel že aprila. Maksima Bakijeva so sicer v preteklih dneh britanske oblasti aretirale na enem tamkajšnjih letališč, kamor je priletel z zasebnim letalom. Kirgiške oblasti so napovedale, da si bodo prizadevale za njegovo izročitev.
Delno je to potrdil tudi tiskovni predstavnik ZN za človekove pravice Rupert Colville je dejal, da prejemajo "poročila, da se nič ni zgodilo ponesreči, da je bilo vse skrbno načrtovano, ciljano ...Tega na tej točki ne moremo dokazati, a takšni so indici."
Grozljivo stanje na jugu države
Kot piše BBC, je na jugu Kirgizije prava grozljivka. V Ošu in Džalalabadu je razglašeno izredno stanje. Očividci pravijo, da so videli požgane domove in številna trupla, umori in posilstva pa naj bi bili izvajani zelo sistematično. Po pričevanjih ene izmed begunk, niso prizanesli niti otrokom. "Enega izmed mrtvih otrok so obesili s semaforja," opisuje grozote.