Hrvaška vlada je sprejela ukrepe za zmanjšanje cene plina, elektrike in DDV na hrano. Predsednik vlade Andrej Plenković in zadevni ministri so danes napovedali ukrepe pomoči zaradi vala podražitev, zlasti pri cenah energentov. Ukrepi bodo stopili v veljavo 1. aprila.

Cene plina v Evropi rastejo zaradi večjega povpraševanja po covid krizi. Plenković kot drugi razlog rasti cen vidi v Rusiji, največji dobaviteljici, ki ima zmanjšano proizvodnjo, in dejstvu, da Norveška ne bo povečala svoje proizvodnje. ''Evropa povečuje povpraševanje zaradi okrevanja in hladnejših zim,'' je dodal hrvaški premier.

Na Hrvaškem so bile cene regulirane eno leto. Brez novega vladnega posega bi se po njihovih izračunih računi za elektriko od 1. aprila zvišali za 23 odstotkov, plin pa za 79 odstotkov.

"Z ukrepi bomo dosegli, da bo rast cen električne energije in plina, ki jo je žal nemogoče popolnoma zajeziti, čim nižja. V pripravi so tudi davčne olajšave. Paket bo izdaten in vseobsežen ter bo ciljal najbolj ogrožene, podjetnike, upokojence in kmete,'' je dejal Plenković in dodal, da gre za enega najobširnejših paketov ukrepov v Evropski uniji.

Paket je vreden 4,8 milijarde kun, kar je približno 637 milijonov evrov, in univerzalno zadeva gospodinjstva, podjetja in kmete. Zajema znižanje gospodinjskih računov, davčne olajšave, enkratne prejemke za upokojence in poseben program za ribiče.

Povprečna letna cena elektrike na Hrvaškem zdaj znaša 3400 kun (451 eur), brez ukrepov bi se ta cena dvignila na 559 evrov, z ukrepi pa na največ 493 evrov, predvideva hrvaška vlada. S temi ukrepi bo po predvidevanjih cena elektrike zrasla za največ 9,2 odstotkov, brez ukrepov pa bi se 1. aprila podražila za 23 odstotkov.

Cene plina bi brez ukrepov iz zdajšnji 0,326 kun (0,044 evra) za kWh poskočile na 0,073 evra. Pri predvidenem zmanjšanju DDV se bo cena spustila na 0,064, z dodatno subvencijo pa na 0,051 evra. Znesek podpore za vsa gospodinjstva, ki uporabljajo zemeljski plin, bo 10 lip na kWh. 

Brez intervencije države, bi se cene zemeljskega plina po 1. aprilu podražile kar za 79 odstotkov, tako pa bo najvišja možna podražitev 20 odstotkov, je povedal Plenković.

Pomoč bodo dobili tudi podjetniki, torej mikro, mala in srednje velika podjetja s povprečno letno porabo do 10 GWh. Višina podpore je 15 lip na kWh, ki bo realizirana z bonom. Predvidena vrednost tega ukrepa je 600 milijonov kun (približno 80 milijonov evrov).

Predvidene so celovite davčne olajšave

Ukrepi predvidevajo tudi celovito davčno olajšavo, ki bo za plin veljala 12 mesecev, pri ostalih dobrinah pa bi lahko po besedah finančnega ministra Zdravka Marića lahko ostala tudi trajna.

DDV na plin se bo od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023 znižal s 25 na 5 odstotkov, DDV za daljinsko toploto pa na 13 odstotkov.

Znižal se bo tudi tudi DDV na hrano, s 13 odstotkov na 5 odstotkov za sveže meso in ribe, jajca, sadje, zelenjavo, jedilna olja in maščobe, maslo in margarino, otroško hrano.

Na pet odstotkov bodo znižali tudi DDV v kmetijstvu, in sicer za sadikah, gnojila in pesticide.

Foto: Profimedia Evro Znižuje se tudi DDV na higienske vložke in tampone, s 25 na 13 odstotkov. Prav tako bo DDV nižji tudi za vstopnice za športne, kulturne in druge prireditve, in sicer s 25 in 13 na pet odstotkov.

Znesek enkratnih bonov za plačilo elektrike in zemeljskega plina za najbolj ranljive skupine se bo povečal iz 28 na 53 evrov. Prav tako bodo enkratno nadomestilo dobili upokojenci. Tisti z najnižjimi pokojninami, do 1.500 kun (200 evrov), bodo prejeli nadomestilo v višini 1.200 kun ali 160 evrov. Upokojenci s pokojninami do 270 oziroma do 400 evrov pa bodo dobili nadomestila v višini 120 oziroma 80 evrov, tisti, s pokojninami do 534 evrov pa bodo prejeli 53 evrov.

Tako bo pri nas

Slovenska vlada je konec januarja prav tako pripravila ukrepe za pomoč pri naraščajočih stroških energentov, zakon so danes potrdili tudi na pristojnem odboru v DZ. Mmed drugim zakon predvideva energetske vavčerje, ki bodo predvidoma izplačani 710 tisoč ljudem. Predlog zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu je vreden 70 milijonov evrov in bo zajel približno 14.500 gospodarskih subjektov. Hkrati je vlada pripravila predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki zadevajo izboljšanje socialne varnosti ranljivih skupin.

Med upravičenci so upokojenci, invalidi, prejemniki socialnih pomoči in velike družine. Kot presečni mesec se šteje december, po predlogu zakona pa bodo enkratni solidarnostni dodatki izplačani na osebne račune najkasneje do 15. aprila. Od dodatka se ne plača dohodnina, prav tako se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

Vavčer znaša 150 evrov, za velike družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov.

Nižje položnice za elektriko do 35 odstotkov

Vladni ukrepi bodo zmanjšali ceno na položnicah za elektriko (pri omrežnini, trošarini, prispevku za obnovljive vire), med mesecem februarjem in aprilom. Povprečno gospodinjstvo bo tako imelo nižjo položnico za 30 do 35 odstotkov. Zmanjšane bodo tudi trošarine na kurilno olje in zemeljski plin.

Za polovico nižji bodo po predvidenih ukrepih nižji tudi zneski trošarin za električno energijo. Znižale se bodo trošarine od neosvinčenega bencina, plinskega olja za gorivo za pogonski namen, plinskega olja za gorivo za ogrevanje in zemeljskega plina za gorivo za ogrevanje.

Trošarina se tako za bencin zniža s 0,37701 evra/liter na 0,35901 evra/liter oziroma za 0,018 evra/liter, za plinsko olje za pogon zniža z 0,38767 evra/liter na 0,330 evra/liter oziroma za 0,0576 evra/liter, za plinsko olje za gorivo za ogrevanje zniža z 0,15750 evra/liter na 0,07875 evra/liter oziroma za 0,07875 evra/liter, za zemeljski plin za ogrevanje zniža z 0,0184 evra za kubični meter na 0,0092 evra za kubični meter.

Vlada je potrdila tudi predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ki vključuje finančno nadomestilo kmetom, za katerega je predvidenih 25 milijonov evrov. Sredstva bo prejelo približno 41.000 kmetijskih gospodarstev, in sicer bo to enkratno finančno nadomestilo v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe.

dezurni@styria-media.si