Ponoči bomo uro premaknili na zimski čas, torej s 3. na 2. uro zjutraj. Če bodo članice EU še pravi čas sprejele predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure, je mogoče, da bomo uro premaknili zadnjič, vendar se še zna zaplesti. 

84 odstotkov za odpravo premikanja ure

Razen Cipra in Grčije, so se državljani vseh drugih držav članic v javnem posvetovanju, podprli ukinitev spreminjanja ure. Komisija je javno posvetovanje organizirala med 4. julijem in 16. avgustom 2018 in prejela 4,6 milijona odgovorov iz vseh 28 držav članic, kar je največ odgovorov, ki jih je kdaj koli prejela v okviru javnega posvetovanja. 84 odstotkov udeležencev je podprlo odpravo premikanja ure.

Tesen časovni okvir

"Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno," sporočajo z Evropske komisije, vendar pa EU nima pristojnosti, da bi uvedla enoten časovni režim, zato bo odločitev o trajni uvedbi zimskega ali poletnega časa sprejela vsaka članica sama. Odločitev o tem morajo države članice komisiji sporočiti do aprila prihodnjega leta. 

Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil v nedeljo, 31. marca 2019. Po tem bi lahko države članice, ki želijo trajno uvesti zimski čas, zadnjič premaknile uro v nedeljo, 27. oktobra 2019. Po tem datumu premikanje ure na poletni oz. zimski čas ne bi bilo več mogoče.

Odločitev Slovenije do konca novembra

56 odstotkov Slovencev se je v anketi, ki jo je izvedla evropska komisija, izreklo za stalni poletni čas, 36 za zimski čas. Slovenija uradnega stališča stališča še nima, saj je bil predlog direktive do petka v medresorskem usklajevanju. Slovenija naj bi se  posvetovala z vsemi štirimi sosednjimi državami članicami.
Stališče Slovenije naj bi bilo pripravljeno do konca novembra. Kriteriji, ki bodo vplivali na končno odločitev, bodo izsledki javnega posvetovanja in medresorskih pogovorov, oprli pa se bodo tudi na izid razprave, ki jo bo v ponedeljek pripravilo avstrijsko predsedstvo na neformalnem srečanju ministrov za transport v Gradcu.

Strokovnjakinja: Za Slovenijo bi bil boljši zimski čas

Specialistka za motnje spanja dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja centra za motnje spanje na kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, je za Delo opozorila, da bi se ob trajnem poletnem času decembra in januarja zdanilo šele ob pol devetih, jutranja svetloba je pomembna, ker zavre izločanje melatonina, ki poteka ponoči v temi. V temnem okolju se ta hormon sprošča še naprej, posledično pa smo ljudje utrujeni in zaspani. Evropska zveza za raziskave spanja (ESRS) zato pripravlja strokovno izjavo, ki bo temeljila na raziskavah, saj se stroka boji, da bi izbira ure le glede na želje majhnega števila anketirancev, ki je brez strokovne podlage, prinesla dolgotrajne posledice za naše zdravje.

Mnenja tudi različna

Po mnenju kronobiologa Tilla Roenneberga z Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v Münchnu bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Da dosedanji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, so ocenili tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja, poroča STA.

Na drugi strani pa sta avstrijska znanstvenika iz Salzburga Manuel Schabus in Christine Blume, opozorila, da ne obstaja študija, ki bi podprla očitne prednosti ali slabosti uvedbe trajnega poletnega časa. "Ne bi smeli podcenjevati fleksibilnosti naše biološke ure," je poudarila Blumova.

"Gre za nepotreben časovni pritisk"

Številne države članice medtem opozarjajo, da bi za prilagoditev potrebovali več časa. Evropski komisiji očitajo, da je pripravila nepopoln predlog v katerem izvedbo prepušča državam članicam, namesto da bi jo koordinirala sama. Postavljen rok za spremembo potrebne zakonodaje naj bi bil nerealen, v državah članicah menijo, da gre za izvajanje nepotrebnega časovnega pritiska pred evropskimi volitvami prihodnje leto.

Neuradno Premikanje ure: Smo se prehitro veselili?

Sosednji državi z različnim časom?

Dodaten pomislek pa je, da bodo zaradi hitenja sosednje države, oziroma države, ki so zdaj v istem časovnem pasu, že prihodnje leto lahko bile v različnem časovnem pasu. Tako bi se lahko zgodilo, da se za različni čas odločita recimo Irska in Severna Irska ali pa Baltske države. 

"Cilj je, da se države odločijo bodisi za zimski ali za poletni čas. Če se bodo odločile različno, bo to pomenilo veliko težav," je za portal POLITICO dejal avstrijski diplomat. Vlada na Dunaju je že nakazala, da se zavzema za enoten poletni čas v vsej EU.

Pol leta bo za prilagoditev dovolj, če bo čas enoten

“Rezultat posvetovanja Evropske komisije dokazuje, da je opustitev menjave ure v Evropi veliko večji problem, kot se je zdelo sprva," je pred dnevi opozorila finska ministrica za promet Anne Berner. Transportna podjetja, ki si prizadevajo, da bi pripravila vozne rede za leto 2019, imajo največ težav. Izvršni direktor Skupnosti evropskih železniških prevoznikov in upravljavcev infrastrukture CER Libor Lochman pravi, da prilagoditev računalniških sistemov v pol leta, kolikor imajo časa, uspela le v primeru uvedbe enotnega časa. 

EU ima tri standardne časovne pasove: zahodnoevropski čas (Irska, Portugalska, Združeno kraljestvo), srednjeevropski čas (17 držav članic) in vzhodnoevropski čas (Bolgarija, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva in Romunija). Za države članice, ki se bodo odločile za trajno uvedbo poletnega časa, bo samodejno veljal naslednji časovni pas (standardni čas + 1 ura). Poleg tega bodo države članice še vedno lahko spreminjale svoj standardni čas, če te spremembe ne bodo povezane z letnimi časi.

Nekatere bolezni Odprava premikanja ure: Evropejci debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni