V Angliji in Walesu bi ukinili vse zaporne kazni, krajše od šestih mesecev. Če bodo uresničili načrte, se bo okrog 30 tisoč prestopnikov lahko izognilo zaporu, med njimi tudi vlomilci in večina tatov, ki kradejo po trgovinah. Obsojeni za nasilne in spolne prestopke bi morali še naprej prestajati tudi krajše zaporne kazni.

Ian Lawrence, generalni sekretar sindikata delavcev v probacijskih službah, ukrep pozdravlja. "Nadzor trenutno ni zadovoljiv, ne pelje v pravo rehabilitacijo storilcev in je drag za davkoplačevalve. V družbi moramo ustvariti razmere, da bodo ti ljudje dobili priložnost svoje življenje spraviti na pravi tir," je dejal za BBC.

Po novem bi storilcem "grozilo" le delo v splošno korist, saj se po delu v splošno korist obsojenci redkeje vrnejo na slaba pota kot po prestajanju zaporne kazni.

V nekaj tednih zapora si ob vse 

Minister za zapore Rory Stewart je za Daily Telegraph dejal, da so te kratke kazni dovolj dolge, da te poškodujejo in ne dovolj dolge, ta bi te ozdravile. "Če nekoga zaprete za tri ali štiri teden, izgubijo dom, službo, družino in ugled. V zaporu spoznajo veliko zanimivih karakterjev, če se zelo izrazim zelo milo, in potem se z njimi spet dobijo na ulici," je dejal. 

Frances Crook iz društva Howard League za reformo kaznovalnega sistema je dejal, da je treba ljudem nuditi pomoč pri odvajanju od drog, reševanju brezdomstva in da jim je treba dati možnost, da se oddolžijo za svoje napake.

V Angliji in Walesu je leta 2017 več kot pol od 86.275 obsojencev dobilo zaporno kazen pol leta ali manj. Zaporniška populacija se je od zgodnjih devetdesetih let do danes podvojila z 40 tisoč na več kot 80 tisoč. Skoraj dve tretjini zapornikov z zaporno kaznijo manj kot eno leto, v enem letu znova stori kaznivo dejanje.

dezurni@zurnal24.si