Novi koronavirus, ki je v prvem valu pandemije usmrtil več kot 420 tisoč ljudi, huje prizadene paciente, ki že trpijo zaradi katere izmed osnovnih bolezni.
Skupina strokovnjakov z Londonske šole za higieno in tropsko medicino je analizirala globalne podatke o boleznih kot so diabetes, bolezni pljuč in okužbe s HIV, da bi tako prišli do ocene, koliko ljudi na svetu ima večje predispozicije za razvoj težje oblike covida-19.
Ugotovili so, da ima vsaka peta oseba na svetu najmanj eno osnovno bolezen, ki jo uvršča v višje rizično skupino. Tudi če se ne bi pri vseh razvila najhujša oblika covida-19, strokovnjaki predvidevajo, da bi okrog štiri odstotke svetovne populacije, 350 milijonov ljudi, najverjetneje končalo v bolnišnici.
Eden od avtorjev študije, Andrew Clark, je povedal, da je namen slednje med drugim pomagati vladam po svetu - ko bodo strokovnjaki razvili cepivo za novi koronavirus - pri določanju prioritet glede zaščite najbolj ranljivih skupin.
Tudi ta študija je pokazala, da so starejše osebe v večji nevarnosti, da se pri njih razvije težja oblika bolezni. Manj kot pet odstotkov globalne populacije, mlajše od 20 let, ima nek pridružen faktor rizika.
Otočne države kot sta Fidži in Mauricijus imajo največjo stopnjo diabetesa na svetu, poznanega faktorja rizika pri težjih oblikah covida-19. Zdravniki opozarjajo, da morajo biti posebej previdne tudi države z visoko stopnjo HIV-a, pokazalo pa se je tudi, da ima v Evropi 30 odstotkov populacije najmanj eno zdravstveno stanje, ki bi pri njih lahko otežilo prebolevanje covida-19.