Tibetanska vlada v izgnanstvu v Indiji je potrdila, da je bilo v nasilnih protestih v prestolnici Lhasi ubitih 30 ljudi, po nepotrjenih podatkih naj bi številka dosegla 100. Več deset protestnikov, veliko med njimi budističnih menihov, pa je medtem v Indiji danes v bližini kraja Dehra, kjer je protestnike v petek aretirala policija, začelo nov pohod proti Tibetu.

˝ Žrtve so vsi nedolžni civilisti, zgoreli so do smrt,˝ poročajo tiskovne agencije, katerim v uredništva prihajajo podatki prič, ki pravijo, da so ulice Lhase polne tankov in vojakov. Ranjenih naj bi bilo tudi več policistov; kitajske oblasti pa so protestnikom dale ultimat do polnoči po krajevnem času, sicer jih bodo kaznovali v skladu z zakonom. S tistimi, ki se bodo predali, pa bodo ravnali prizanesljivo.

''Separatistična zarota bo propadla,'' so zatrdile tibetanske oblasti po nemirih v Lhasi, tibetanskem glavnem mestu. Državni mediji so poročali, da so bile žrtve nasilnih protestov ''večinoma poslovni ljudje, ki so bili sežgani''. Današnji protesti naj sicer ne bi bili tako intenzivni kot v petek, tibetanski protestniki pa so plenili in razbijali po redkih trgovinah, ki še niso bile napadene. Policija je na nasilje odgovorila s solzivcem.

Električno omrežje in telefonske povezave v Lhasi danes znova delujejo, potem ko je včeraj prišlo do njihovega izpada po največjih nemirih v zadnjih dvajsetih letih. Kitajske oblasti so napovedale stroge ukrepe proti separatistom, policija pa je obkolila centralne predele mesta. Po poročanju prič naj bi bili na ulicah tudi tanki. ''Žrtve petkovih nemirov so nedolžni civilisti,'' je izjavil predstavnik lokalnih oblasti, medtem ko Tibetanci pravijo, da ''če je na ulicah kri, je njihova''.

Najhujši nemiri v 20 letih © AFP

Peking obtožuje "dalajlamovo kliko''
Nasilje je izbruhnilo po petih dneh večinoma mirnih protestov, ki so se začeli v ponedeljek ob neuspeli obletnici vstaje proti kitajski vladavini leta 1959. Ob templju Jokhang, enem od najsvetejših budističnih krajev, je izbruhnil ogenj, kitajska agencija Xinhua je poročala o uničevanju hotelov, bank in trgovin, zagovorniki neodvisnosti pa so zažigali kitajske zastave. Iz Lhase poročajo tudi o 40 večjih požarih. Poročil o ubitih ali poškodovanih tujcih ni.

Demonstracije so na začetku potekale pod vodstvom budističnih menihov, kitajski uradniki pa so za nemire obtožile ''dalajlamovo kliko'' . Dalajlama, ki živi v izgnanstvu, je trditve zanikal in kitajsko vlado pozval k dialogu z zatirano manjšino. Kitajske oblasti si pet mesecev pred začetkom olimpijskih iger ne želijo krvi na ulicah, po drugi strani pa si ne morejo dovoliti, da bi proti tibetanskim protestnikom pokazale šibkost.

Tibetanci trdijo, da Peking uničuje njihovo kulturo, in zavračajo navzočnost Kitajcev. Uradna Kitajska trdi, da je bil Tibet vedno del njenega ozemlja, čeprav je pred 20. stoletjem užival dolga obdobja avtonomije. Večina Tibetancev je lojalnih dalajlami, ki je iz Tibeta pobegnil leta 1959. Zahodne države so izrazile zaskrbljenost in Kitajsko pozvale k premišljenim ukrepom.