Napetosti med Turčijo in iraškimi Kurdi so v zadnjem času skokovito narasle, potem ko so uporniki Kurdske delavske stranke (PKK) zajeli 15 turških vojakov in jih odpeljali v iraški del Kurdistana. Ankara je nato napovedala, da bo vdrla na kurdsko ozemlje v Iraku in uničila tamkajšnja oporišča PKK, ki jo imajo Turčija, ZDA in večji del mednarodne skupnosti za teroristično organizacijo.
Dodatno napetost je povzročil tudi predlog resolucije v ameriškem kongresu, ki turške poboje Armencev od leta 1915 opredeljuje kot genocid, zaradi česar je Turčija poklicala svojega veleposlanika v Washingtonu na posvete v Ankaro. K zmanjšanju napetosti pa je nato v soboto v Moskvi poskušala prispevati tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice , ki je pozvala Turčijo, naj bo zadržana v ravnanju do kurdskih upornikov na severu Iraka.
Po ameriških podatkih naj bi bilo na južni turški meji z Irakom nameščenih 60.000 turških vojakov. Ameriška vojska sicer ne poroča o aktivnostih, ki bi kazale na skorajšnjo ofenzivo proti kurdskim upornikom na severu Iraka. Vendar naj bi turški parlament po pričakovanjih ugodil prošnji vlade, naj prihodnji teden odobri začetek kampanje v Iraku. ZDA nasprotujejo turškemu vdoru na sever Iraka, ki je eden od razmeroma stabilnih iraških regij, in pozivajo k diplomatski rešitvi problema med Irakom in Turčijo.