Erich Priebke je v starosti sto let umrl pretekli petek v Rimu, kjer je bil v hišnem zaporu zaradi poboja 335 civilistov v italijanskih Ardeatinskih jamah leta 1944.  Pokojnika so sprva nameravali pokopati na pokopališči Albano Laziale, ki je v bližini kraja Ardeatinskih jam. Razjarjena množica je v torek preprečila, da bi Priebkeja pokopali. Njegovo truplo so italijanske oblasti odpeljale na vojaško letališče pri Rimu, a se je po besedah njegovih otrok zdaj za njim izgubila vsaka sled.

Odvetnik družine Priebke Paolo Giachini je dejal, da družina ne ve, kje je truplo, italijanske oblasti pa jim tega ne želijo razkriti. "Nezaslišano je, da lahko v tej državi krsta preprosto izgine," je ogorčen odvetnik, ki je ob tem dodal, da so krsto odpeljali iz zasebnega prostora, ne da bi domače o tem prej obvestili. "Povejte nam, kje je truplo Ericha Priebkeja. Njegovi otroci so me prosili, da jim ga vrnem," italijanske oblasti poziva odvetnik.

Tiskovni predstavnik rimske policije je dejal, da so morali truplo premakniti, ker so bili zaskrbljeni zaradi javnega miru. "Policija je opravila svojo dolžnost. Vzeli smo ga in premaknili nekam drugam. Nismo ga ukradli."

Rimski prefekt Giuseppe Pecoraro je v četrtek podpisal ukaz, ki prepoveduje pokop Priebkeja na območju mesta ali province Rim, da bi se tako izognil nemirom ob pogrebu.

Kje ga bodo pokopali?

Sorodniki, ki ne vedo, kje je pokojnik, pa bodo imeli težave tudi s samim pokopom. Pokop v Italiji je malo verjeten, saj je javno nasprotovanje temu veliko. Argentina, kamor se je Priebke po drugi svetovni vojni zatekel, je zavrnila možnost, da bi ga pokopali poleg njegove žene. V njegovem rojstnem kraju v Nemčiji se bojijo, da bi njegov grob postal kraj, kamor bi se zgrinjali neonacisti, zato tudi oni nasprotujejo temu, da bi Priebkeja pokopali pri njih.

Priznal, a ne obžaloval

Priebke je priznal svojo odgovornost za poboj 335 civilistov marca 1944 v Ardeatinskih jamah. Poboj je bil odgovor na smrt 33 nemških vojakov, ki so jih ubili partizani. Priebke je priznal, da so storili grozno stvar, a dejanja ni obžaloval. Dejal je, da je šlo za neposreden Hitlerjev ukaz, in če ga ne bi upoštevali, bi jih doletela ista usoda kot civiliste.

Priebkeja so leta 1994 izsledili v Argentini in ga predali italijanskim oblastem. Štiri leta pozneje je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Zaradi starosti in poslabšanega zdravstvenega stanja je kazen lahko prestajal v hišnem zaporu.