V spopadih med protestniki in policijo v Kijevu je bilo danes kljub ponoči sklenjenemu premirju ubitih že več kot 25 protestnikov. CNN, ki se sklicuje na zdravniške vire iz vrst protestnikov, navaja še veliko višjo številko. Umrlo naj bi okoli sto ljudi, 500 pa naj bi jih bilo poškodovanih. Protestniki naj bi medtem kot talce zajeli okoli 70 policistov.

Protestniki, ki so ponovno osvojili barikade ob vhodu na kijevski trg, središče tri mesece trajajočih protivladnih protestov, so na policiste metali molotovke in kamne, ti pa so odgovorili z gumijastimi naboji in solzivcem.

"Ustreljeni v srce"

Tuji novinarji in fotografi pripovedujejo, kako po tleh glavnega trga ležijo trupla in ranjenci. Po navedbah številnih prič, so mnogi umrli pod streli ostrostrelcev. Kot je za CNN povedala prostovoljka, zdravnica Olga Bogomolets, so bili ustreljeni naravnost v srce ali pljuča, z namenom, da umrejo. "Nihče ni bil ustreljen v nogo ali roko, da bi mu bila dana možnost preživetja," je dejala.

Vlada govori o terorizmu

Da pripadniki varnostnih sil razpolagajo s strelnim orožjem in pravimi naboji, je potrdil ukrajinski notranji minister Vitalij Zahračenko. Oboroženi so zaradi protiterorističnega posredovanja. "Z namenom zaščititi življenja in zdravje pripadnikov varnostnih sil je bila sprejeta odločitev o uporabi orožja v samoobrambi," je zapisal v izjavi.

Kljub premirju nasilje

Opozicijski voditelj Vitalij Kličko, ki je ponoči z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem sklenil premirje, je nasilje označil za provokacijo proruske vlade ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. "Nadaljevanje spopadov na Majdanu v času premirja je načrtovana provokacija oblasti proti mirnim protestnikom," je v izjavi zapisal Kličko.

Rusija je medtem protestnike ponovno obtožila poskusa državnega udara. "Brez dvoma, in današnji dogodki to potrjujejo, ko razgrajači uporabljajo šibrovke, je to odkrit poskus državnega udara v Ukrajini oz. nasilno prilaščanje oblasti," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič.

EU sprejela sankcije

Prve so sankcije proti Kijevu že v sredo uvedle ZDA, ki so preklicale vizume za več visokih ukrajinskih uradnikov, danes pa so jih sprejeli tudi zunanji ministri EU. Slednji so se na izrednem zasedanju v Bruslju dogovorili za uvedbo usmerjenih sankcij proti odgovornim za nasilje, uporabo prekomerne sile in kršitve človekovih pravic v Ukrajini. Sankcije vključujejo prepoved potovanja v unijo in zamrznitev premoženja, ter za začasno prepoved izvoza opreme, ki se lahko uporabi za notranjo represijo.

Za embargo na orožje, ki je bila ena od možnosti ukrepanja proti Kijevu, o kateri so razpravljali, se niso odločili.

Zunanji ministri Francije, Nemčije in Poljske so medtem na pogovorih v Kijevu predstavili časovni načrt za politično rešitev krize. V prihodnjih mesecih bi morali oblikovati prehodno vlado, začeti ustavne reforme ter pripraviti parlamentarne in predsedniške volitve. Po besedah poljskega premiera Donalda Tuska je Janukovič pripravljen pristati na predčasne parlamentarne in predsedniške volitve.

Po več kot štiriurnih pogovorih z Janukovičem se je delegacija EU v ameriškem veleposlaništvu v Kijevu sestala tudi s predstavniki opozicije. Viri pri delegaciji so povedali, da še ni jasno, ali bo opozicija predlog podprla.

Janukovič se je po telefonu pogovarjal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nemško kanclerko Angelo Merkel. Telefonski pogovor glede prekinitve nasilja sta imela tudi Merklova in ameriški predsednik Barack Obama.