Na novinarsko vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi prišlo do vojaškega posredovanja v Venezueli, je Trump sicer dejal, da "o tem ne želi govoriti", vendar pa da je to "zagotovo ena od možnosti".
Pojasnil je, da je venezuelski predsednik Nicolas Maduro pred meseci zaprosil za srečanje z njim, vendar da ga je zavrnil, ker da se je gospodarska kriza v državi pod njegovim vodstvom dramatično poslabšala. Sporna je bila tudi njegova ponovna izvolitev lani, je poudaril Trump.
"Odločil sem se, da ga zavrnem, ker se je v Venezueli zgodilo toliko res slabih stvari," je dejal Trump. "To je bila najbogatejša država v tem delu sveta, ki je zelo pomemben del sveta. Zdaj pa vidimo to revščino, to trpljenje in ta kriminal in vse, kar se dogaja," je dejal ameriški predsednik, ki je kot začasnega predsednika v državi priznal samooklicanega predsednika parlamenta Juana Guaidoja.
Trump je sicer v pogovoru za CBS, ki je bil posnet v petek, predvajali pa ga bodo nocoj, komentiral niz drugih pomembnih vprašanj, tako za domačo kot tujo javnost. CBS je izvlečke intervjuja že objavil na svojih spletnih straneh.
Med drugim je znova zavrnil ocene šefov ameriških obveščevalnih agencij, ki za razliko od njega migrantske nevarnosti ne vidijo kot resne grožnje varnosti ZDA. Zavrnil je tudi njihove ocene, da Iran spoštuje svoje obveznosti. Kot je dejal, je Iran "zlobna država, ki pobija številne ljudi".
Trump: Obveščevalci krivi za vojno, ki je ne bi smelo biti
Sicer pa je poudaril, da se mu ni treba vedno strinjati s šefi obveščevalnih služb. Minuli teden jih je sicer poslal "znova v šolo". Spomnil je, da je imel tudi njegov predhodnik George Bush mlajši obveščevalne podatke, da ima iraški voditelj Sadam Husein orožje za množično uničevanje. "In veste kaj? Ti obveščevalci niso imeli pojma, kaj za vraga se dogaja, in so nas potegnili v vojno, v katero sploh ne bi smeli iti," je med drugim še dejal Trump.
Maduro grozi z državljanjsko vojno
Predsednik Nicolas Maduro je pred iztekom osemdnevnega roka, ki so mu ga za razpis demokratičnih predsedniških volitev postavile evropske države, posvaril pred izbruhom državljanske vojne v državi. To je po njegovem mnenju odvisno od "norosti in agresivnosti" ZDA in njihovih zaveznic.
Maduro je med intervjujem za špansko televizijo La Sexta dejal, da "nihče ne more zagotovo napovedati razpleta tega scenarija". "Vse je odvisno od stopnje norosti in agresivnosti severnih imperialistov (ZDA) in njihovih zahodnih zaveznic," je še dejal. "Preprosto živimo v naši državi in prosimo, da se nihče ne vpleta v notranje zadeve. Pripravljamo se k obrambi naše države," je dodal.
Maduro se je dotaknil tudi osemdnevnega roka evropskih držav za razpis demokratičnih predsedniških volitev. "Od nikogar ne sprejemamo ultimata," je njegove besede povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Ta ultimat je sicer zavrnil tudi v soboto na enem izmed protestov. "Jaz sem pravi predsednik Venezuele," je dejal svojim podpornikom.
Intervju je bil po navedbah televizije posnet v petek, na televizijskih zaslonih pa ga bodo predvajali danes zvečer. Tiskani mediji pa so že pred tem objavili nekatere izvlečke pogovora.
Sedem držav članic Evropske unije - Nemčija, Francija, Velika Britanija, Španija, Portugalska, Nizozemska in Belgija - je Maduru postavilo osemdnevni rok za razpis demokratičnih predsedniških volitev, ki se bo iztekel danes. V nasprotnem primeru bodo za začasnega predsednika priznale vodjo opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja.
Da mislijo pri tem resno, je Madura danes ponovno opozorila francoska ministrica za evropske zadeve Natalie Loiseau. "Ultimat se izteče nocoj," je dejala, kot poroča AFP. "Če se gospod Maduro do izteka večera ne bo zavezal k organizaciji volitev, bomo priznali gospoda Guaidoja kot tistega, ki ima pooblastila, da jih namesto njega organizira. In imeli ga bomo za začasnega predsednika do volitev," je dejala.
Zavrnila je tudi Madurova "razmišljanja" o predčasnih volitvah še letos, ki jih je izrekel v soboto pred svojimi privrženci v Caracasu. Te njegove besede je ocenila za tragično farso, še poroča AFP.
Razmere so se v Venezueli začele zaostrovati 10. januarja, ko je Maduro prisegel za drugi predsedniški mandat. Parlament je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat Madure razglasil za nezakonitega. Razmere so se še dodatno zaostrile na množičnih demonstracijah minuli teden, ko se je Guaido razglasil za začasnega predsednika.
Ta korak so podprle ZDA, večina latinskoameriških držav in Evropski parlament. Madura pa so medtem poleg domače vojske med drugim podprle Rusija, Kitajska, Turčija in Kuba.
dezurni@zurnal24.si
Ojoj Amerika je teroristična država ,ki že 225 let v vojni laže ubija nato pa pokrade .Trump je že tudi …