V severnoosetijskem mestu Beslan je več tisoč ljudi danes obeležilo spomin na žrtve drame s talci, ki je pred tremi leti terjala več kot 330 smrtnih žrtev, od tega več kot polovice otrok. Tisoči sorodnikov žrtev in preživelih so ob zvonjenju zvonov v zrak spustili bele balone, pred uničenim poslopjem osnovne šole, v kateri se je odvijala drama, pa so žalujoči v dolgih vrstah polagali cvetje in sveče.

Glavna slovesnost ob tretji obletnice tragedije je bila v soboto, ko je pred tremi leti skupina teroristov iz Čečenije in Ingušetije na prvi šolski dan v šoli v Beslanu zajela več kot 1100 otrok, njihovih svojcev in učiteljev. Ugrabitelji so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji. Ko so ruske posebne enote po neuspešnih pogajanjih dva dni kasneje vdrle v poslopje, se je vnel spopad, v katerem je bilo ubitih več kot 300 talcev, 12 pripadnikov varnostnih sil in 31 teroristov, skoraj 800 ljudi pa je bilo ranjenih.

Ruska parlamentarna komisija je decembra lani v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih ruskih enot upravičena, za ugrabitev in visok krvni davek pa je okrivila več vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile lani ubile. Poročilo se ni skladalo s trditvami več talcev, ki so za visok krvni davek krivili neustrezen odziv Moskve. Starši žrtev pa so zahtevali, da je treba soditi tudi tistim, ki so bili odgovorni za reševanje talcev, vključno z vodjo ruskih posebnih enot Nikolajem Patruševim. Roka pravice je namreč dosegla le edinega preživelega izmed 32 ugrabiteljev, 24-letnega Čečena Nurpačija Kulajeva, ki je bil maja lani obsojen za dosmrtno ječo.

Svojci žrtev in mnogi Rusi so prepričani, da so oblasti prikrile dejanski potek dogodkov. Julija letos je 89 svojcev in staršev otrok, ki so umrli v Beslanu, na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložilo tožbo proti Rusiji. Tožijo jo zaradi kršitve štirih členov Evropske konvencije o človekovih pravicah - pravice do življenja, pravne zaščite, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter svobode izražanja.

Glavno sporno vprašanje je, kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je sprožila vdor ruskih posebnih enot na zadnji dan tragedije. Oblasti trdijo, da so bili za eksplozijo odgovorni ugrabitelji, mnogi preživeli in neodvisni preiskovalci pa trdijo, da so ruske posebne enote namerno sprožile spopad z ugrabitelji z izstrelitvijo granate tako uničujoče moči, da se je zrušil del strehe šole in zahteval žrtve. Takrat je prišlo do ostrih spopadov z ugrabitelji, ki so zahtevali mnoge žrtve.