Skupščina zveze Nato je enoglasno sprejela deklaracijo predlogov. Predsedujoči Michael Turner je rusko grožnjo označil za resno. Prisotni so izrazili obžalovanje zaradi "ruske uporabe sile nad svojimi sosedami in poskusom ustrahovanja članic zavezništva". Zaradi tega Nato "nima druge možnosti, kot se pripraviti na morebitno rusko agresijo zoper države članice in temu primerno odgovori". 

Skupščina je pozvala zaveznice, da članice, ki se počutijo ogrožene, še posebej države na vzhodnem in južnem obrobju, zavarujejo. Pričakovati je, da bodo na julijskem vrhu v Varšavi voditelji Nata podprli namero po namestitvi dodatnih vojakov v vzhodne države EU. Namestitev naj bi bila del strategije odvračanja in dialoga. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da želi Nato "poslati jasen znak morebitnim nasprotnikom, da bi napad na Poljsko pomenil napad na celotno zavezništvo".

Rusija nameri, s katero želi Nato pomiriti članice na vzhodu po ruski pripojitvi Krima, nasprotuje. 

Gnev zaradi protiraketnega ščita

Na Poljsko in Romunijo je bil usmerjen ruski gnev, potem ko je Poljska dovolila namestitev protiraketnega ščita na svojem ozemlju. Rusija to potezo razume kot varnostno grožnjo, medtem ko Nato vztraja, da ščit ni usmerjen proti Rusiji, ampak sovražnim državam na Bližnjem Vzhodu. "Usmerjen je proti grožnjam izven Evro-atlantske regije," vztraja Stoltenberg.

Aprila je prvič prišlo do srečanja med Natom in Rusijo po juniju 2014. Strani se nista nič zbližali, a je Stoltenberg kljub temu srečanje označil za uporabno izmenjavo mnenj. Pred srečanjem v Varšavi je predvideno, da se bosta obe strani spet znašli za isto mizo. Skupščina je mnenja, da mora Nato poiskati način, kako zmanjšati trenja med obema stranema in nasloviti nesprejemljive kršitve ruske strani, poroča AFP.