Pred sodiščem proti nekdanjemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću je danes nastopil Bošnjak Sulejman Crnčalo in opisal, kako so Srbi julija 1992 njegovo družino ter še kakih 90 Bošnjakov pregnali s Pal v Sarajevo. Življenje v obleganem Sarajevu je opisal kot izredno težko, saj so bili civilisti vsakodnevno žrtve bombardiranj in napadov ostrostrelcev, umirali pa so tudi zaradi pomanjkanja hrane, vode in elektrike.
Nadaljevanje sojenja po šestih tednih premora poteka od torka, Karadžiću pa haaško sodišče za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije očita genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine. Med največjimi zločini, ki se mu očitajo, je poboj več kot 7 tisoč muslimanov v Srebrenici julija 1995, pa tudi 44-mesečno obleganje Sarajeva, v katerem je bilo pobitih okoli 10 tisoč civilistov.
Njegova soproga je leta 1995 umrla v eksploziji na sarajevskem trgu Markale. Po obtožnici proti Karadžiću in prejšnjih razsodbah haaškega sodišča je bila granata, ki je povzročila to eksplozijo, izstreljena s položajev vojske Republike srbske.
Slišal ga je hujskati proti muslimanom
Crnčalo je pričal, da je junija 1992 slišal Karadžića, kako je na shodu na Palah dejal, da je "najboljši način za obrambo srbskih hiš napad na muslimanske hiše". "To so bile grozne besede ... Dejal je, da je treba napasti vsako muslimansko hišo, kjerkoli je, saj se s tem brani srbska hiša," je dejal.
Včeraj je pred sodiščem kot prva priča tožilstva nastopil Ahmet Zulić, ki je opisal, kako je v taborišču Manjaća, v katerem je bil kot ujetnik, prihajalo do ubojev zapornikov, do pretepanja in mučenja ter načrtnega stradanja. Povedal je, da je bil priča rezanju vratov okoli 20 muslimanskim moškim.
Karadžić je zatrdil, da si je Zulić ta poboj v celoti izmislil, svojo trditev pa podkrepil z izjavo, da so na omenjenem mestu po vojni izkopali truplo le enega Bošnjaka.