Kot je pred mediji poudaril po četrtem dnevu zaslišanja v italijanskem Grossetu, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil nesrečo. Med drugim je izpostavil, da je ladjo po trčenju s skalami pred toskanskim otokom Giglio namerno obrnil proti obali, da bi preprečil njeno potopitev.

Glavni tožilec Francesco Verusio je v nasprotju s tem v sredo povedal, da so v prvi vrsti vetrovi ladjo približali obali in ne Schettino. A slednji je danes vztrajal, da je bilo to posledica njegove zavestne odločitve.

Zaslišanje, na katerem od ponedeljka preučujejo poročilo strokovnjakov, pripravljeno na podlagi posnetkov črne skrinjice s Coste Concodride, sicer poteka za zaprtimi vrati.

Po navedbah enega izmed navzočih pa se je Schettino danes spustil v burno razpravo z enim izmed avtorjev poročila, potem ko mu je preiskovalna sodnica Valeria Montefoschi na njegovo prošnjo dala besedo, kar ni običajno za tovrstna zaslišanja.

Njegova obramba pa je predložila dokumente in gradivo, ki naj bi Schettina razbremenila obtožb o naklepnem umoru, zaradi katerih mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Odvetniki so tako krivdo pripisali predvsem indonezijskemu krmarju, ki naj ne bi dojel kapitanovih napotkov, podanih v angleščini, da ladjo obrne na levo in se tako izogne trčenju s skalami. Kot so zatrdili odvetniki, več članov posadke na ladji ni razumelo ne italijansko ne angleško.

Costa Concordia je nasedla in se prevrnila na bok 13. januarja letos pri toskanskem otoku Giglio. Pri tem je življenje izgubilo 32 ljudi. Obsežno poročilo o brodolomu, ki so ga pripravili in objavili strokovni izvedenci, večino krivde za nesrečo pripisuje Schettinu.

Kapitana tožilci obtožujejo povzročitve brodoloma, nenaklepnega umora in zapustitve ladje še pred evakuacijo vseh potnikov. Med preiskovanci je še osem oseb.