V napadu na Srebrenico je bilo ubitih osem tisoč ljudi ter izgnanih 25 tisoč, navaja obtožnica. Tieger Karadžiću očita, da je bil "množični uboj in pregon v Srebrenici vrhunec naporov Karadžića, da se etično očisti Vzhodno Bosno, da bi dosegel svoj cilj" – oblikovanje srbske države.

Kot je poudaril Tieger, je bil Karadžić med in po operaciji seznanjen z ločitvijo moških in izgonom žensk, otrok in starejših ljudi iz enklave. Kot dokaz je navedel obsežno operacijo izkopavanja množičnih grobišč in premeščanja stotine trupel v sekundarna grobišča, ki sta jo septembra in oktobra 1995 izvedli policija in vojska Republike srbske v želji prikriti zločin. Do sedaj so identificirali pet tisoč žrtev.

Unprofor za živi ščit
Poudaril je še, da je Karadžić konec junija 1995 ukazal zajetje 200 pripadnikov Unproforja kot talcev. Vojska Republike srbske je talce od 26. maja do 19. junija 1995 uporabljala za "živi ščit", je še povedal tožilec.

Glede večletnega obleganja Sarajeva je Tieger poudaril, da je Karadžić vedel, da so srbske sile 44 mesecev izvajale topovske in ostrostrelske napade na civiliste v Sarajevu. Pri tem je celo poviševal poveljnike korpusa, ki so izvajali te napade.

Karadžić se bo le prikazal
Ker Karadžić sojenje bojkotira, se to ne bo moglo nadaljevati s predstavitvijo dokazov tožilstva, dokler se on sam ali kakšen drug predstavnik obrambe ne bo udeležil sojenja. Zato je za torek sklicana statusna konferenca, na kateri naj bi odločili, kako naprej, če bo obtoženi sojenje še naprej bojkotiral. Kot je napovedal Karadžić, se bo torkove statusne konference vendarle udeležil.