"Če tega ne bomo naredili, bomo težko pričakovali, da bodo ljudje delali dlje," je dejala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, ki je v minulem tednu vladi in socialnim partnerjem predstavila ukrepe za večje zaposlovanje in delovno aktivnost starejših.

O konkretnih predlogih in ukrepih sicer ni govorila, tudi o morebitnih davčnih olajšavah oziroma ugodnostih tako za delavce kot delodajalce ne.

Pa vendarle je v dokumentu kar petdesetih možnih ukrepov, ki naj bi prispevali k višji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju na delovnem mestu ter izboljšanju zaposljivosti starejših. Končno podobo naj bi dobil čez štirinajst dni. 

Slovenija ima velik problem

Do leta 2026 naj bi se število aktivnega prebivalstva (torej tako zaposlenih kot brezposelnih) zmanjšalo v povprečju za deset tisoč na leto. Glede na to, da je trenutno dobrih 900 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, to pomeni približno enoodstotno krčenje števila delovno aktivnih na leto. Slovenija pa bi morala – da bi zgolj ohranila zdajšnje razmere na trgu dela – imeti enoodstotno letno rast zaposlenosti.

Leta 2012 so delovno sposobni predstavljali slabi dve tretjini (64 %) vseh prebivalcev, ta delež pa naj bi se do leta 2060 zmanjšal na zgolj okrog polovico (50,5 %) vseh prebivalcev.

Slovenija ima eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših (55–64 let) v EU, v letu 2015 je na primer ta znašala 36,6 % (ženske 30,5 % in moški 42,6 %), kar nas uvršča moćno pod evropsko povrpečje (53,3 %).

V času krize se je stopnja delovne aktivnosti starejših v Sloveniji povišala precej manj kot v povprečju EU28, na kar je med drugim vplivalo dolgotrajno sprejemanje pokojninske reforme, ki je v zadnjih letih kar dvakrat sprožilo pospešeno upokojevanje.

Najmanj aktivni v Evropi

Zelo podobno sliko kaže stopnja (ne)aktivnosti v tej starostni kategoriji. V Sloveniji je v starostni skupini 55–64 let v primerjavi z ostalimi državami članicami EU28 delež neaktivnega prebivalstva najvišji. V letu 2014 je bilo med njimi več kot 85 % upokojenih.

Do leta 2060 tretjina starejših od 64 let

Na drugi strani naj bi se delež starejših od 65 let povišal s 16,8 % v letu 2012 na kar 29,5 % vseh prebivalcev v letu 2060.

V Sloveniji se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v zadnjih petdesetih letih podaljšalo za več kot deset let. V naslednjih petdesetih letih se bo podaljšalo še za šest ali sedem let.

Kdo bo prispeval v blagajno?

Zmanjševanje ponudbe delovne sile lahko ponovno upočasni našo gospodarsko rast in vpliva na strukturo potrošnje. Manjše število delovno sposobnega prebivalstva vpliva financiranje sistemov socialne zaščite (socialna pomoč, otroški dodatki...) povečanje deleža starejšega prebivalstva pa pomeni zviševanje izdatkov za pokojnine, zdravstvene storitve in storitve dolgotrajne oskrbe.

Pohvalno: Tako delodajalci kot sindikati verjamejo v uspeh

Dobra novica je ta, da so tako sindikalisti kot predstavniki delodajalcev prepričani, da je nabor ukrepov dober in da bi ga lahko uspešno izpeljali, čeprav na gospodarski zbornici dodajajo, da bo za to potreben še kak dodaten ukrep: "To je zdravo ekonomsko okolje, ki bo pospeševalo zaposlovanje starejših,"  je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Zgolj večja zaščita ali pa dvigovanje kompetenc ne bodo prinesli uspeha, če ne bo novih možnosti za zaposlovanje, je dejal.

50 ukrepov za starejše delavce

V dokumentu kar petdesetih možnih ukrepov, ki naj bi prispevali k višji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter izboljšanju zaposljivosti starejših

Prehodi v in (iz) brezposelnost

Zagotoviti posebno pravno varstvo pred odpovedjo tudi starejšim delavcem

Nadaljevanje z ukrepom delne oprostitve plačila prispevkov za delodajalce, vendar bi ga omejiti na tiste, pri katerih obstaja večja verjetnost za izgubo zaposlitve

Postopnejše povečevanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti glede na zavarovalno dobo ter postopno skrajšanje najdaljšega prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (npr. iz 25 mesecev na 20 mesecev)

Za bolj zdravo delovno okolje

Uvedba spodbud  za delodajalce za vlaganje v zdravje in usposabljanje delavcev

Celovita strategija na področju varnosti in zdravja pri delu, ki bi zagotavljala zdrava in kakovostna delovna mesta.

Izobraževanje delavcev

Izobraževanje, če ga plača delodajalec ne bi bilo več boniteta, namesto tega bi uvedli davčno olajšavo pri dohodnini za vključene v izobraževanje.
Ideja o obveznem prispevku prihodkov podjetij za sklad za izobraževanje – iz njega naj bi se črpal potem denar za izobraževanje, določen del zneska pa bi moral iti izobraževanju nizko izobraženih in starejših.
Uvedba obveznega usposabljanja vsakega delavca (vsaj tri dni v letu), ideja je tudi o uvedbi vavčerjev za izobraževanje – z vavčerjem, ki bi ga dobil od države, bi si posameznik (so)financiral določeno izobraževanje.

dezurni@zurnal24.si