V primeru uresničitve napovedi bo šlo za prvo znižanje obrestne mere po septembru 2019.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je od oktobra lani pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, je s štirimi odstotki na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je pri 4,75 odstotka.

Da bo prav junijsko zasedanje sveta Evropske centralne banke (ECB) tisto, na katerem bo prišlo do prvega koraka v smeri rahljanja denarne politike, je uveljavljeno prepričanje trgov že kar več mesecev. Signali o junijskem začetku preloma v denarni politiki iz vrst vodilnih v ECB prihajajo že od marca.

Evrska inflacija se je namreč v zadnjem času močno umirila in se približala dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju ECB. A prav v zadnjem mesecu je prišlo do rahlega zvišanja na 2,6 odstotka, medtem ko je osnovna inflacija narasla na 2,9 odstotka.

Zaradi tega so se nekateri vprašali, ali bi svet ECB utegnil z znižanjem vendarle še malo počakati. A po pričakovanju analitikov naj bi do reza v višini 0,25 odstotne točke vendarle prišlo.

ECB bo danes objavila tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Ugiba se, da bodo ti pokazali upočasnitev pričakovane dinamike umirjanja inflacije v nadaljevanju leta. Ob pričakovanem okrevanju gospodarske dejavnosti so se tako spremenila pričakovanja glede nadaljnjih nižanj obrestnih mer.

Skoraj gotovo tako do novega reza ne bo prišlo že na naslednji julijski seji sveta ECB. Če so pred časom trgi pričakovali še dve ali tri znižanja v višini 0,25 odstotne točke v tem letu, se zdaj ocenjuje, da bo sledilo kvečjemu še eno.

dezurni@styria-media.si