Množičen poboj je definiran kot incident, v katerem so ubiti najmanj štirje ljudje, pri čemer storilec ni vštet, poroča BBC.

Najbolj krvava letos sta bila poboja maja v Virginia Beachu, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, in avgusta v El Pasu, ki je terjal 22 življenj.

Po navedbah raziskovalcev je bilo v 33 od 41 pobojev uporabljeno strelno orožje. Med zveznimi državami so največ množičnih pobojev našteli v Kaliforniji, in sicer osem.

Baza podatkov spremlja množične poboje od leta 2006, raziskave pa segajo v 70. leta prejšnjega stoletja, vendar tako velikega števila pobojev do zdaj še ni bilo. Drugo mesto po številu množičnih pobojev zaseda leto 2006, ko so našteli 38 primerov.

Zaradi festivala v Las Vegasu

Čeprav je bilo leto 2019 rekordno po številu množičnih pobojev, pa ni bilo najbolj krvavo. To je bilo leto 2017, ko je v množičnih pobojih umrlo 224 ljudi. Takrat se je zgodilo tudi najbolj krvavo množično streljanje v zgodovini ZDA, ko je bilo na festivalu v Las Vegasu ubitih 59 ljudi.

Število množičnih pobojev v ZDA narašča, čeprav se število umorov na splošno zmanjšuje, komentira kriminolog in profesor na univerzi Metropolitan State University v Minnesoti. Rast je po njegovem mnenju delno posledica obdobja jeze in nezadovoljstva v ameriški družbi. "To je očitno obdobje množičnih streljanj," je dodal.

Množična streljanja v ZDA vsakič znova obudijo razpravo o strožjem nadzoru nad orožjem. Po množičnih streljanjih avgusta v Daytonu in El Pasu je predsednik Donald Trump napovedal resne pogovore s kongresnimi voditelji o preverjanju lastnikov orožja, vendar se je tiho potegnil nazaj po dolgem telefonskem pogovoru z vodjo vplivne Nacionalne puškarske zveze (NRA) Waynom LaPierrom.

Trump je po pogovoru za medije izjavil, da v ZDA že zdaj zelo strogo preverjajo kupce orožja, in dodal, da so množična streljanja posledica težav z duševnim zdravjem.