V zadnjih dneh lahko beremo o takšnih in drugačnih temperaturnih rekordih. V Sloveniji so površinske vode tople kot še nikoli, v številnih drugih evropskih državah se je ozračje segrelo do prej nedosegljivih nivojev.

V sušnih pokrajinah se širijo požari, na slovenskem Krasu je v sredo dopoldne ognjene zublje skušalo zajeziti 550 gasilcev. Zelo veliko dela z gašenjem imajo tudi v Italiji, Grčiji in Španiji.

Slovenija Na stotine gasilcev na Krasu, skrbi zaradi Italije

V Španiji so od leta 1975 zabeležili 106 vročinskih valov. Postajajo vse daljši in pogostejši, obenem se začenjajo v zgodnejši fazi leta. V petek, 15. julija, je za posledicami vročine umrlo 150 ljudi, kar je največ v zgodovini države.

"To poletje, čeprav je izjemno vroče, bo najbrž eno najhladnejših, če ne celo najhladnejše do konca naših življenj," je za špansko nacionalno RTVE dejal ekolog Fernando Valladares, član Španskega državnega raziskovalnega sveta. Gre za tretjo največjo raziskovalno ustanovo v Evropi.

"Svarili smo pred tem. Dejali smo, da je potrebno zmanjšati porabo fosilnih goriv. Toda mi smo jih v nasprotju s tem povečali. Rekordi bodo še naprej padali," je povedal Valladares.

"V preteklosti je veljalo prepričanje, da je za zdravje bolj nevaren ekstremen mraz. Zdaj se smrtnost zaradi vročinskih udarov v Evropi približuje tisti zaradi podhladitev," je dodal ekolog.

Foto: Epa vročinski val Toledo

Letošnji maj je bil v Španiji najbolj vroč v zadnjem stoletju. Junij je bil peti najbolj sušen mesec v preteklem stoletju in četrti najbolj vroč v istem obdobju. V letu 2022 je bil zabeležen tudi najzgodnejši vročinski val na Pirenejskem polotoku. Pojavil se je 11. junija in vztrajal osem dni.

Smrtne žrtve Padajo rekordi: Vročinski val se seli, zdaj je zajel te kraje

"Zdravstveni sistem, fizionomija človeškega telesa in vremenske agencije imajo zelo malo manvrskega prostora za prilagoditev. Moramo sprejemati ustrezne ukrepe," je še dejal Valladares.

Španski premier Pedro Sánchez je v ponedeljek pozval k vključitvi okoljevarstvenih mer v ustavo, da bi sprejemanje ukrepov bilo manj odvisno od spreminjajoče se politične klime v državi.