"15. 6. 1946 je na skrivaj pobegnila moja zakonita in ljubljena žena Mara Ciganović z namenom, da postane prostitutka in da bo živela na tuj račun. Mojemu gospodinjstvu grozi katastrofa, ker ni nikogar, ki bi krpal, pral, kuhal in mi pomagal na polju," v pismu maršalu Titu pojasnjuje obupan Ivan Ciganović, ki računa na njegovo pomoč.

Titu predlaga uvedbo zakona za zaščito zakonske zveze, ki bi vseboval naslednje točke:
- vsako ženo, ki zapusti moža, se kaznuje s smrtjo,

- vsaka žena, ki hodi v službo, mora imeti pisno dovoljenje moža, da to lahko počne,

- vsako osebo, ki da poročeni ženski službo brez moževega dovoljenja, se kaznuje s smrtjo,

- zakon velja tudi za moža, ki bi zapustil ženo.

"Vedno sem govoril ženi: 'Draga žena, ne zapusti me, raje me ubij, kot da me zapustiš', a poglej ga, vseeno je odšla," še piše Ciganović. Pismo zaključi v upanju, da bo Tito obrisal solzo z njegovega očesa.

Vneti jajčniki
Tonka Petričić pa je imela zdravstvene težave. Vnetje jajčnikov in zdravljenje je finančno povsem izčrpalo njeno družino in zato si ni mogla privoščiti zdravila streptomicin. Ker je Tito v hiši njenega očeta v Jajcu preživel pol leta, očeta pa so nato ubili Nemci, računa na maršalovo pomoč pri nakupu zdravila za vnete jajčnike. Le tako bo ozdravela in pomagala graditi socializem v Jugoslaviji.