Predsednik bivše Jugoslavije Josip Broz Tito je po smrti leta 1980 v osebnem trezorju zapustil velikoj več dragocenosti, kot so bile prepričane oblasti v Srbiji.

Med drugim je Tito v osebnem sefu hranil tudi dragocen modri dragulj, safir, prej v lasti kraljeve družine Romanov iz Rusije. Car Nikolaj Romanov je bil skupaj z družino ustreljen leta 1918. Po njegovi smrti so dragulj predali črnogorski kraljevi družini, s katero je bila ubita ruska kraljeva družina sorodstveno povezana. Po nekaj letih pa je safir pristal v Titovi zbirki. Dragulj naj bi bil danes vreden do deset milijonov dolarjev.

V njegovem sefu pa so lani po več kot 30-letih zapečatenosti odkrili tudi 149 kosov nakita srbske kraljeve družine Karađorđević, med drugim več edinstvenih ogrlic. 

Predsednik srbske državne komisije Oliver Antić, ki jo je srbski predsednik Tomislav Nikolić pooblastil, da sef odpre, ugotavlja, da so bili praktično vsi predmeti v tem trezorju ukradeni kralju Aleksandru in njegovi soprogi Mariji.

Nekatere najbolj dragocene stvari, denimo zlate palice, so bile takoj po odprtju sefa deponirane v Narodni banki Srbije (NBS).

Zaenkrat samo plačevali?

Nasledniki Tita zagotavljajo, da so do sedaj za pravice do njegove zapuščine plačali že ogromno. Titov vnuk Joška Broz poudarja, da naj bi vsak od dedičev zaenkrat prejel le po štiri tisoč nemških mark.

"Ne vem niti, ali je sploh in kako potekal zapuščinski postopek. Kolikor vem, se s tem ni ukvarjal niti moj oče niti stric. Žarko Broz si je želel dobiti le štiri svečane uniforme Tita, a jih nikakor ni mogel dobiti." 

Titov pokojni sin Žarko je po očetu podedoval vinograd v bližini Kumrovca. Drugemu sinu Miši Brozu pa je nameraval zapustiti hišo blizu Samobora. Predmete, ki so bili 30 let zapečateni v Titovem sefu pa bo med naslednike razdelilo najverjetneje sodišče.