Podpis sporazuma z Ukrajino je za EU strateško pomemben, saj bi veliko vzhodno sosedo, bivšo sovjetsko republiko, približal Evropi in oddaljil od Rusije, ki si z grožnjami Kijevu v primeru podpisa dela medvedjo uslugo.

Poleg tega je sporazum o krepitvi vezi z Ukrajino, imenovan pridružitveni sporazum, pomemben, ker bi bil pionir takšnih sporazumov med unijo in njenimi vzhodnimi sosedami.

Zapleta se okrog Timošenkove

A Kijev še ni izpolnil pogojev. Najpomembnejši je oprijemljiv napredek pri reševanju problema selektivnega sodstva, pri čemer je ključen primer zaprte bivše premierke in vodje opozicije Julije Timošenko.

Kaj točno evropska stran pričakuje od oblasti v Kijevu, ni jasno. Vsekakor pričakuje, da ji ukrajinske oblasti najprej dovolijo zdravljenje v Nemčiji. Nato pa bo verjetno zahtevala, da ji omogočijo normalno politično dejavnost.

Strani bi morali sporazum podpisati na vrhu vzhodnega partnerstva, torej EU in šestih bivših sovjetskih republik - Ukrajine, Belorusije, Armenije, Azerbajdžana, Moldavije in Gruzije, ki bo 28. in 29. novembra v Vilniusu.

Slovenijo bosta na današnjih sestankih zastopala zunanji minister Karl Erjavec in obrambni minister Roman Jakič. Obrambni minister potuje na zasedanje, ker bodo razpravljali tudi o pripravah na decembrski vrh unije, ki bo posvečen obrambnim temam.