Spremenjeni zakon predvideva, da bodo osebe, ki so imele 8. oktobra 1991, ko je Hrvaška dokončno pretrgala vse pravne vezi z bivšo Jugoslavijo, bivališče na Hrvaškem in so dobile dovoljenje za bivanje, lahko pridobile državljanstvo, če ga do potrditve zakona niso uspele dobiti.

Osebe, ki so bile rojene na ozemlju Hrvaške in so zahtevale izpis iz hrvaškega državljanstva ter so dobile drugo državljanstvo, lahko vnovič dobijo hrvaško državljanstvo, če se odpovedo drugemu državljanstvu.

Glede na predlagane spremembe bo pripadnost hrvaškemu narodu možno določiti z deklariranjem pripadnosti v določenih pravnih dokumentih kot tudi z zaščito pravic in interesov hrvaškega naroda ter z dejanskim sodelovanjem v hrvaških kulturnih, znanstvenih in športnih društvih v tujini.

Za razliko od veljavnega zakona, ki zahteva znanje hrvaškega jezika in latinične pisave, bodo morali novi hrvaški državljani dokazati tudi svoje znanje o hrvaški kulturi in družbenem sistemu.
Poleg tega sta jasneje opredeljena izraza izseljenec in pripadnik hrvaškega naroda. Hrvaško državljanstvo lahko pridobijo potomci izseljencev do tretjega kolena neposrednih sorodnikov.
Vlada je omenjene spremembe danes poslala v parlament, vendar pa je vprašljivo, ali jih bodo v saboru tudi potrdili, glede na to, da večina opozicijskih strank bojkotira delo sabora. Pomisleke glede dela parlamenta brez velikega dela opozicije ima tudi koalicijska Samostojna demokratska srbska stranka (SDSS).

Levosredinska opozicija je zapustila sabor zaradi žalitev podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa na račun njenih poslancev in je kompromisno napovedala, da bodo njeni poslanci glasovali le še o začasnem proračunu in paketu evropskih zakonov.

V HDZ so sicer prepričani, da bo sabor, ko bo na vrsti glasovanje o obravnavanih točkah, vendarle sklepčen. Zadnja seja tega sklica parlamenta se bo končala v petek, 28. oktobra, ko bo predvidoma na vrsti glasovanje o vseh točkah. Takrat bodo sabor tudi razpustili. Čeprav uradno še ni potrjeno, glavni politični akterji na Hrvaškem soglašajo, da bodo parlamentarne volitve 4. decembra, kot je to predlagala HDZ.