Že pred dobrim desetletjem so predstavniki ameriške vojske s pomočjo geologov ugotovili, da se v Afganistanu, ki leži na križišču med osrednjo in južno Azijo, nahaja za okoli tisoč milijard ameriških dolarjev različnih rudnin.

Nahajališča železa, bakra in zlata so razpršena po številnih afganistanskih provincah. V državi je tudi veliko redkih rudnin, najpomembnejše pa eno največjih nahajališč litija na svetu. Gre za element, ki je izjemno redek, hkrati pa ključen za izdelavo baterij, hkrati pa pomemben pri tehnologijah, s katerimi se želi Zahod zoperstaviti podnebnim spremembam.

"Afganistan prav gotovo velja za eno najbogatejših držav, ko gre za nahajališča redkih rudnin in kovin, ki bodo igrale pomembno vlogo pri razvoju gospodarstev v 21. stoletju," je za CNN dejal Rod Schoonover, strokovnjak za varnost, ustanovitelj organizacije Ecological Futures Group.

Vprašanje varnosti, slaba infrastruktura in hude suše so v preteklosti onemogočali rudarjenje teh mineralov. Zelo malo verjetno je, da se bo kaj od tega s Talibani na oblasti izboljšalo. Je pa interes sosednjih držav, kot sta Kitajska, Pakistan in Indija, da bi se dokopale do teh nahajališč, kljub kaosu izjemno velik.

Devet od desetih Afganistancev živi z manj kot dvema dolarjema na dan.

Svetovna banka je v svojem poročilu zapisala, da gospodarstvo države zaznamuje velika krhkost in odvisnost od pomoči: "Razvoj zasebnega sektorja je onemogočen zaradi politične nestabilnosti, šibkih institucij, slabe infrastrukture in zelo razširjene korupcije."

Foto: Epa Afganistan talibani

V mnogih državah s šibkimi vladami je razširjeno tako imenovano prekletstvo naravnega bogastva – lokalno prebivalstvo in domače gospodarstvo od prodaje redkih mineralov nima praktično ničesar.

Povpraševanje po kovinah, kot sta litij in kobalt in še nekatere druge, je v zadnjih nekaj letih, ko se veča proizvodnja električnih avtomobilov, skokovito narasla.

Mednarodna agencija za energijo je maja sporočila, da je treba močno povečati globalno dobavo litija, niklja, bakra in kobalta, sicer se svet ne bo uspel uspešno soočiti s podnebnimi spremembami. V tem trenutku kar za tri četrtine svetovne porabe litija, kobalta in nekaterih ostalih redkih mineralov potešijo Kitajska, Demokratična republika Kongo in Avstralija.

Za izdelavo povprečnega električnega avta, denimo, je potrebnih šestkrat več teh mineralov, kot za izdelavo klasičnega avta. Litij, nikelj in kobalt so ključnega pomena za izdelavo baterij, za električno napeljavo pa je potrebnega izjemno veliko bakra, redke rudnine se, denimo, nahajajo tudi v magnetih, ki so potrebni za izdelavo turbin vetrnih elektrarn.

Ameriške oblasti predvidevajo, da se v Afganistanu nahajajo velikanske količine litija. "Če bi država imela nekaj let miru, v katerem bi lahko razvila industrijo rudarjenja teh mineralov, bi lahko v desetih letih postala ena najbogatejših držav v regiji," je po poročanju CNN dejal eden od predstavnikov ameriške vlade.

Afganistan z rudarjenjem zdaj zasluži le milijardo ameriških dolarjev letno. Vsaj tretjina tega denarja pa po različnih ocenah zaradi korupcije ponikne.

Za rudarjenje redkih rudnin je sicer zelo zainteresirana Kitajska, ki z državnimi investicijami po različnih delih sveta že nadzoruje velik del proizvodnje teh kovin. Ne gre se torej čuditi, da so iz Pekinga že v ponedeljek sporočili, da se s Talibani v Afganistanu že pogovarjajo.