Neuradni izidi hrvaških parlamentarnih volitev, objavljeni po 22. uri, kažejo, da vodi vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) z 32,6 odstotka glasov pred opozicijsko Socialdemokratsko stranko (SDP), ki je prejela 30,3 odstotka podpore. Državna volilna komisija je poudarila, da ti neuradni izidi ne vsebujejo izidov iz 11. enote za diasporo, v kateri SDP ni kandidirala.

Po teh neuradnih izračunih hrvaške televizije HTV bo imela HDZ 60 poslancev, SDP pa 53. Sledi Hrvaška narodna stranka (HNS) z osmimi mandati, Hrvaška kmečka stranka (HSS) s petimi, Istrski demokratski zbor (IDS) in Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) s po štirimi mandati, Hrvaška stranka prava (HSP) bo imela tri poslance, Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS) dva, Hrvaška stranka upokojencev (HSU) pa enega poslanca.

V diaspori je HDZ neuradno dobila skorajda 90 odstotkov glasov, predvsem v BiH, kar ji zaradi fiksne kvote lahko prinese tudi pet mandatov. Povprečno število glasov za posamezni poslanski sedež na Hrvaškem je namreč merilo za število poslanskih mest za hrvaške državljane v tujini.

Vzporedne volitve kažejo zmago SDP-ja
Po podatkih vzporednih volitev agencije Puls pa je v vodstvu Socialdemokratska stranka s 34,63 odstotka glasov pred Hrvaško demokratsko skupnostjo, ki je prejela 33,27 odstotka podpore. Podobno sliko kažejo tudi rezultati vzporednih volitev, ki jih je za komercialno hrvaško televizijo Novo TV izvedla agencija Mediana, in rezultati vzporednih volitev televizije RTL.

Ljubo Jurčić © Reuters

V zmago prepričani obe stranki
Po zaprtju volišč na parlamentarnih volitvah na Hrvaškem so v zmago prepričani tako v volilnem štabu SDP kot v štabu vladajoče HDZ. Kandidat SDP za predsednika vlade Ljubo Jurčić je že izrazil prepričanje, da bo zmagal SDP in da bo sam postal novi hrvaški premier. Namestnica predsednika HDZ Jadranka Kosor je medtem prepričana, da bo zmagala prav njena stranka. Kosorjeva je namreč poudarila, da vzporedne volitve HDZ niso dobro kazale niti na prejšnjih volitvah leta 2003. Dodala je: „ Ko bodo prešteti vsi mandati, bomo videli, kdo je zmagovalec ".

Volilna udeležba po neuradnih podatkih več kot 62-odstotna
Volilna komisija je še objavila, da se je po neuradnih podatkih volitev udeležilo več kot 62 odstotkov volivcev. Prve zbirne in nepopolne podatke bodo objavili na novinarski konferenci opolnoči, ko pričakujejo, da bodo prešteli približno polovico glasov.

Mesić od nove vlade pričakuje veliko
Predsednik države Stipe Mesić je ob oddaji glasu dejal, da zaradi politizacije javnosti pričakuje velik odziv državljanov. Dodal je, da od nove vlade pričakuje veliko, predvsem uresničitev pogojev in standardov za vstop Hrvaške v Evropsko unijo.

Predsednik vlade in Hrvaške demokratske skupnosti Ivo Sanader, ki je volil v Splitu, pričakuje "dober odziv volivcev". Povedal je še, da so volitve "slavje demokracije", državljani pa se morajo odločiti o tem, kakšno bo življenje na Hrvaškem v prihodnjih štirih letih. Predsednik opozicijske Socialdemokratske stranke Zoran Milanović pa je ob oddaji glasu v Zagrebu državljane pozval, naj gredo na volišča.

Največji stranki poravnani
Sam izid volitev je namreč zelo negotov, saj sta največji stranki glede na predvolilne ankete skorajda poravnani (33,4 oz. 32.5 odstotkov). Obe naj bi dobili 85 odstotkov vseh poslanskih mest, šest strank, ki jima sledijo, pa preostalih 15 odstotkov od skupno 152 poslancev.

Na izid volitev bo vplivala predvsem volilna udeležba. Po nekaterih napovedih naj bi bila ta zelo visoka, celo 80-odstotna, v tem primeru pa bi bila to voda na mlin socialdemokratov, ki nagovarjajo urbane in mlade volilce. HDZ na drugi strani računa predvsem na podporo starejših prebivalcev in iz ruralnih predelov, še posebej pa na volivce iz tujine, med katerimi jih največ živi v Bosni in Hercegovini. Na glasove iz tujine lahko računa le HDZ, saj SDP iz načelnih razlogov v tej volilni enoti ni kandidiral.

Zoran Milanović je mesto predsednika SDP prevzel od lani umrlega Ivice Račana. © Reuters

Kampanja predvsem ideološke narave
Analitiki menijo, da je med največjima strankama glede bistvenih vprašanj zelo malo razlik. Obe zagovarjata vstop v EU in Nato, le da želi SDP glede Nata izvesti referendum, HDZ pa mu nasprotuje. Tudi glede Slovenije in drugih sosed imata stranki precej podobna stališča, zato to tudi ni bil predmet volilne kampanje.

Na razočaranje mnogih je bilo v kampanji ob rob potisnjenih tudi mnogo drugih vprašanj, predvsem glede gospodarskega stanja v državi. Sta pa se stranki zato ogorčeno spopadali pri drugih bolj ideoloških temah, kot sta legalizacija mehkih drog ali vprašanje verouka v šolah.

Volitve spremlja rekordno število opazovalcev - približno 8.500. Med njimi jih bo največ, skoraj 8.000, iz nevladnih organizacij Državljani organizirano nadzorujejo volitve (GONG) in Elekta. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) bo imela 34 opazovalcev.