Do leta 2030 naj bi po izračunih Organizacije združenih narodov (OZN) svetovno prebivalstvo naraslo na približno 8,5 milijarde, do 2050 na 9,7 milijarde, v osemdesetih letih tega stoletja pa naj bi dosegli vrh, ki bo predvidoma znašal okoli 10,4 milijarde. Po letu 2100 je pričakovano padanje oziroma umirjanje rasti globalne populacije, ki pa je v primerjavi s prejšnjimi desetletji razvidna že sedaj. V letih od 2015 do 2020 se je svetovna populacija namreč dvigala za polovico počasneje kot v letih od 1965 do 1970. V zadnjih letih se zviša za približno 1,1 odstotka na leto. Za dosego nove milijarde je bilo potrebnih 11 let, medtem ko bomo naslednjo milijardo dosegli čez 15 let.

Indija bo kmalu postala najbolj naseljena država na svetu

Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v Aziji. 29 odstotkov prebivalstva živi v vzhodni in jugovzhodni Aziji, 26 odstotkov pa v srednji in južni Aziji. Kitajska in Indija sta najbolj naseljeni državi na svetu z okoli 1,4 milijarde oziroma nekoliko manj prebivalstva, kar je štirikrat več kot v ZDA in 20-krat več kot v Združenem kraljestvu. Napovedi kažejo, da bo število ljudi v Indiji že v naslednjem letu preseglo Kitajsko, saj se v Indiji rodi približno 86.000 otroki dnevno, na Kitajskem pa 49.400.

Danes ima Zemlja trikrat več prebivalcev kot leta 1950, ko je na planetu živelo 2,5 milijarde ljudi. Po ocenah ZN bo prebivalstvo v prihodnjih desetletjih še naraščalo, a počasneje kot doslej in različno glede na regije. Do leta 2050 se bo več kot polovica predvidenega povečanja svetovnega prebivalstva zgodila v zgolj osmih državah: Demokratični republiki Kongo, Egiptu, Etiopiji, Nigeriji, Pakistanu, Filipinih, Združeni republiki Tanzaniji in Indiji.

Naraščanje prebivalstva prinaša številne izzive

''Ta mejnik je priložnost za praznovanje raznolikosti in napredka ob upoštevanju skupne odgovornosti človeštva za planet,” je dejal generalni sekretar OZN Antonio Gueterres.

"Toda ko se naša človeška družina povečuje, je tudi vedno bolj razdeljena," je opozoril Gueterres, pri čemer je omenil milijone ljudi, ki se soočajo z lakoto, in rekordno število ljudi, ki bežijo iz svojih zaradi različnih stisk, vojn in podnebnih katastrof. "Če ne premostimo zevajočega prepada med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, se pripravljamo na svet z 8 milijardami prebivalcev, poln napetosti in nezaupanja, kriz in konfliktov," je dodal.

Foto: Profimedia ljudje "Osem milijard ljudi je mejnik za človeštvo," pa je dejala vodja Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Natalia Kanem. Ob tem je pozdravila zvišanje pričakovane življenjske dobe ter upad smrti mater in otrok. Strokovnjaki izpostavljajo izzive, ki jih prinaša prenaseljenost. ''A poudarjam, da golo število ljudi ni razlog za strah," je dejala Kanem.

Namesto strahu pred prenaseljenostjo bi se tako morali osredotočiti na pretirano izkoriščanje naravnih virov s strani najbogatejših Zemljanov, ki obenem krivdo valijo na države v razvoju z najvišjo rastjo prebivalstva. Joel Cohen iz Laboratorija za prebivalstvo na newyorški univerzi Rockefeller je ob tem poudaril, da je pri vprašanju, koliko ljudi je lahko na planetu, treba upoštevati naravne omejitve in v luči tega odločitve ljudi, ki imajo za posledico preveliko porabo fosilnih goriv in posledično izpuste ogljikovega dioksida.

Danes dve tretjini svetovnega prebivalstva živita na območjih, kjer je rodnost v življenju nižja od 2,1 rojstva na žensko, kot znaša stopnja nadomestne rodnosti. V bolj razvitem delu sveta je bila povprečna stopnja rodnosti v letu 2020 1,6 živorojenega otroka na žensko, v najmanj razvitem delu sveta pa 3,8 živorojenega otroka na žensko, kažejo podatki SURS. Prebivalstvo 61 držav ali območij naj bi se med letoma 2022 in 2050 zmanjšalo za 1 odstotek ali več zaradi dolgotrajno nizke ravni rodnosti in v nekaterih primerih visoke stopnje izseljevanja.

Rodnost po svetu v povprečju sicer že nekaj časa upada, še navaja najnovejše poročilo OZN o gibanju svetovnega prebivalstva. Medtem ko je leta 1950 ženska v povprečju rodila pet otrok, je bila stopnja rodnosti lani 2,3, do leta 2050 pa bo glede na projekcije upadla na 2,1.

Zaradi višje življenjske dobe in manjše rodnosti bo prebivalstvo na Zemlji vse starejše. Trenutno je okoli desetina vsega svetovnega prebivalstva starejša od 65 let, leta 2050 naj bi bilo starejših od 65 let že 16 odstotkov Zemljanov. Delež svetovnega prebivalstva, starega 65 let in več, naj bi se povečal z 10 odstotkov leta 2022 na 16 odstotkov leta 2050. Takrat se pričakuje, da bo število oseb, starih 65 let ali več, po vsem svetu več kot dvakrat večje število otrok, mlajših od 5 let, in približno enako številu, mlajšim od 12 let.

Tudi v Sloveniji se prebivalstvo stara

V Sloveniji bo leta 2050 predvidoma živelo nekaj čez 2 milijona prebivalcev, kar predstavlja 0,5 odstotka vseh prebivalcev Evropske unije.

Slovensko prebivalstvo se bo v naslednjih desetletjih staralo. Delež prebivalcev Slovenije, starih 65 ali več let, je leta 2008 znašal 16,1 odstotka, medtem ko letos znaša 21,1 odstotka. Leta 2050 bo po projekcijah prebivalstva EUROPOP2019 predvidoma 55,9 odstotka ljudi starih med 15-64 let, 30,7 odstotka nad 64 let. Zvišalo se bo tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ki bo za moške znašalo 83,3 leta, za ženske pa 88,2 let.

dezurni@styria-media.si