Mary MacKillop je med šestimi blaženimi, ki jih je danes med svetnike na slovesnosti povzdignil papež Benedikt XVI. Za časa njegovega pontifikata so sicer beatifikacije zelo redke, kar je v nasprotju s prakso predhodnika papeža Janeza Pavla II.

Mary MacKillop se je škotskim staršem rodila v Melbournu leta 1842. Kot redovnica se je borila za revne otroke, ki v takratni kolonialni Avstraliji niso bili deležni nikakršne izobrazbe. Poleg tega, da je pomagala ustanoviti red sester sv. Jožefa skrivnostnega srca, je znana predvsem po temu, da jo je Cerkev za nekaj časa izobčila, potem ko je nekega duhovnika prijavila oblastem zaradi pedofilije.

Cerkvene oblasti so jo kasneje spet sprejele medse. Umrla je leta 1909, leta 1995 pa jo je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo, kar je prva stopnja svetništva. Ker je od takrat uradna preiskava Cerkve potrdila še en čudež, povezan s svetnico, se je odprla pot za razglasitev njenega svetništva.

Za 22-milijonsko Avstralijo današnja slovesnost pomeni zelo veliko, saj so  prenos slovesnosti iz Vatikana marsikje spremljali na ulicah. V Melbournu se jim je pridružila tudi sicer ateistična premierka Julia Gillard, medtem ko je zunanji minister Kevin Rudd, katoličan po veroizpovedi, slovesnost spremljal v Vatikanu.

Škandali še vedno bolijo
Katoliška cerkev se je v zadnjem letu morala otepati številnih očitkov o zlorabah in molku vodilnih cerkvenih pastirjev, s katerimi so ti po vsem svetu ščitili duhovnike, ne pa tudi žrtev. Razglasitev MacKillopove imajo tako številni za poskus Vatikana, da si povrne zaupanje tistih, ki mu zamerijo, da ne stori nič ali premalo v boju proti pedofiliji v lastnih vrstah.