Švedska s 1. novembrom podvaja minimalno bruto plačo, ki jo morajo zaslužiti tuji državljani, da obdržijo delovna dovoljenja. Namesto dosedanjih 13.000 kron (približno 1150 evrov) je odslej zahtevanih vsaj 27.360 švedskih kron na mesec (približno 2400 evrov) oziroma 80 odstotkov povprečne plače v državi. 

Ta sprememba ne bo veljala samo za nove delovne priseljence, ampak tudi za obstoječe, če še nimajo stalnega delovnega dovoljenja. Iz novih pravil so izvzeti tudi državljani članic Evropske unije, torej hrvaški državljani, sezonski delavci, profesionalni športniki in trenerji, varuške in nekatere druge kategorije priseljencev.

Po razlagi švedske agencije za migracije je uradni razlog za to drastično spremembo ureditev in izboljšanje delovnih pogojev za emigrante. "Višja zahteva za preživljanje bo okrepila položaj delavcev emigrantov na trgu dela, preprečila dampinške plače delavcev iemigrantov in odvrnila konkurenco pri nizkih plačah," piše na spletni strani Agencije za migracije, ki ocenjuje, da bo v prihodnje zavrnjenih od 10 do 20 odstotkov prošenj.

Delodajalci že protestirajo

Zaostreni pogoji za delovne priseljence so sicer posledica dogovora med desnosredinsko vladajočo koalicijo in skrajno desnimi švedskimi demokrati, a je že prejšnja socialdemokratska vlada napovedala premik v to smer. Brez dvoma je bila motivacija za spremembo želja po zmanjšanju prihoda manj izobraženih tujcev, pa tudi po odpiranju več priložnosti za brezposelne švedske državljane. Vendar, kot je izpostavil eden od švedskih delodajalcev: "Ni veliko Švedov, ki bi radi opravljali čistilna dela."

Delodajalci že izražajo svoje nestrinjanje. Menijo, da plač zaposlenih ne bi smela določati država, temveč stanje na trgu ter produktivnost in strokovnost zaposlenih. Opozarjajo, da bi brez ustrezne delovne sile lahko ostali celotni gospodarski sektorji, kot so storitvene dejavnosti, domovi za starejše in nemočne občane, trgovina na drobno, kmetijstvo, gozdarstvo ter čiščenje in sanacija.

Švedsko združenje delodajalcev je nedavno naročilo študijo o delovnem priseljevanju na Švedskem od leta 2015 do 2020 in ugotovila, da imajo podjetja, ki so zaposlovala tuje delavce, danes za 10 odstotkov večjo rast prometa kot primerljiva podjetja, ki so upravljala domači trg dela.

Ministrica za priseljevanje Maria Malmer Stenergard ne sprejema argumentov delodajalcev in pravi, da se država ne bo vmešavala v kolektivna pogajanja med delodajalci in sindikati, a da bodo morali tuji zaposleni za pridobitev delovnega dovoljenja skleniti pogodbo o delu z omenjenim zneskom.

Grozljivo Krvavi ulični spopadi na Švedskem. Kriminalne tolpe vse bolj neobvladljive Svet Izredne razmere na Švedskem, na pomoč poklicali vojsko

dezurni@styria-media.si