El Niño je naravni vremenski pojav, običajno povezan z dvigom temperature po vsem svetu ter sušo in obilnim deževjem v nekaterih delih sveta. Nazadnje se je pojavil v letih 2018-19. Leta 2020 se je nato razvil njegov nasprotni vremenski pojav, imenovan La Niña, za katerega so značilne obilne padavine in padec temperatur.

Foto: Profimedia suša Kljub temu da je La Niña trajala nenavadno dolgo, saj se je končala šele letos, pa ZN opozarjajo, da je bilo zadnjih osem let najtoplejših doslej. "La Niña je začasno zavirala dvig globalnih temperatur. Pojav El Niño pa bo najverjetneje povzročil novo globalno segrevanje in povečal možnosti za preseganje temperaturnih rekordov," je opozoril generalni sekretar WMO Petteri Taalas.

Po ocenah WMO obstaja 60-odstotna verjetnost, da se bo El Nino razvil do konca julija, in 80-odstotna verjetnost, da se bo razvil do konca septembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Svet bi se moral pripraviti na prihod El Niña. Ta bi sicer lahko prinesel predah od suše na Afriškem rogu, vendar bi lahko sprožil tudi bolj ekstremne vremenske in podnebne pojave", je dejal Taalas in ob tem poudaril potrebo po učinkovitih sistemih zgodnjega opozarjanja.

Za zdaj še ni znano, kako dolgo bi lahko trajal El Niño in kakšne posledice bi s seboj lahko prinesel. Zadnji pojav El Niño je sicer veljal za šibkega, prejšnji med letoma 2014 in 2016 pa za močnega.

WMO je pri tem opozorila, da je bilo leto 2016 "najtoplejše leto v zgodovini zaradi dvojnega udarca zelo močnega El Niña in segrevanja zaradi toplogrednih plinov". Ker se učinek El Niña na globalne temperature običajno pokaže leto po njegovem nastanku, pa bo njegov vpliv verjetno najbolj očiten leta 2024.

dezurni@styria-media.si