Površine. Do leta 2025 se bosta v puščave spremenili dve tretjini obdelovalne zemlje v Afriki, tretjina rodovitnih površin v Aziji in petina v Južni Ameriki.

Nastajanje puščav preti tudi Evropi; v Španiji na primer je ogroženih 31, na Portugalskem celo 60 odstotkov vseh površin. Na to je včeraj opozorila Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), soavtorica nove publikacije Izzivi Slovenije na področju suš in degradacije tal.

Ogrožena milijarda ljudi
Po navedbah Sušnikove je najopaznejša posledica dezertifikacije zmanjšanje pridelave hrane, kar vodi do revščine, lakote, prisilnih migracij ali celo vojn. “Ob tem je neposredno prizadetih 250 milijonov, ogrožena pa milijarda ljudi, in to v sto državah sveta,” pove. Hitrost širjenja puščav se je po njenih podatkih od leta 1970 podvojila, ta trend pa se bo še nadaljeval.

Po ocenah Evropske komisije že 11 odstotkov Evropejcev živi na območjih, na katerih primanjkuje vode in povpraševanje po njej presega ponudbo. Stroški suš so v zadnjih 30 letih v Evropi narasli na skoraj sto milijard evrov.

“V zadnjih 50 letih je suša v Sloveniji 14-krat povzročila večjo ekonomsko škodo,” je dejal soavtor publikacije Klemen Bergant. Od tega se je taka škoda pojavila osemkrat po letu 1990 in kar petkrat po letu 2000. Po besedah Sušnikove so suše v letih 2000, 2001, 2003 in 2006 v Sloveniji povzročile za 247 milijonov evrov škode, kar je 26-krat več, kolikor so namenili za preventivo.