V Bahrajnu so dan po zlomu aretirali najmanj šest skrajnejših opozicijskih voditeljev, med njimi tudi Abdela Vahaba Huseina, ki je vodil vstajo, s katero so zahtevali odhod kraljeve družine.

Bahrajn je ob zatrtju protesta s strani šiitske večine doživel kritiko Združenih držav Amerike, kar je sicer izjemna redkost, saj gre za ameriško zaveznico. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je dejala, da uporaba sile ni prava rešitev. "Kar se dogaja v Bahrajnu, je skrb vzbujajoče. Varnostne sile ne morejo odgovarjati zahtevam demonstratorjev," je dejala Clintonova.

Streljali s pravimi naboji
Zatrtje demonstracij v kampu je terjalo šest smrtnih žrtev, tri med policisti in tri med protestniki. Priče so povedale, da so bili protestniki dejansko povoženi z veliko hitrostjo. Zdravniški viri so potrdili, da so oskrbeli na ducate ranjenih. Veliko jih je bilo poškodovanih s slepimi naboji, nekateri so vdihnili preveč solzivca, eden pa je imel prave strelne rane. Protestniki so v policijo metali kamenje in molotovke.

Pod vplivom Irana?
Več kot 60 odstotkov prebivalcev Bahrajna je šiitov, pravijo, da si želijo le enake obravnave kot suniti in ustavno monarhijo. Pozivi bolj ekstremističnih pripadnikov opozicije k ukinitvi monarhije pa so vznemirili sunite, ki se bojijo, da je nemir voda na mlin Irana.

Iran je že obsodil nasilni odgovor na proteste in poklical ambasadorja na posvetovanje. "Kar se je zgodilo, je slabo, neopravičljivo in nepopravljivo," je dejal iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad.