Od četrtka, 26. maja, ko najbolj iskani haaški obtoženec, nekdanji poveljnik vojske Republike srbske Ratko Mladić ni več na begu, so bile oči svetovne javnosti uprte v dogajanje v Srbiji in pričakovanje njegove premestitve v Haag. V torek so nekdanjega vodjo bosanskih Srbov prepeljali v haaški zapor v Scheeveningnu. Njegov odvetnik se je sicer trudil, da bi Mladić ostal v Srbiji, vendar je sodišče tam po hitrem postopku zavrnilo njegovo pritožbo, v kateri je trdil, da zdravstveno ni sposoben za sojenje. Zaradi slabega zdravstvenega stanja so ga ta četrtek res prepeljali v bolnišnico v priporu, vendar naj bi jo po neuradnih podatkih že zapustil.
"Prebrali ste nagnusne obtožbe o meni," je po prebrani obtožnici na uvodnem zaslišanju dejal Mladić in se opravičeval zaradi slabega telesnega počutja. "Za zločine, ki ste jih opisali, nisem nikoli niti slišal." O krivdi se ni izrekel, zato ima zdaj 30 dni časa, da z odvetnikom podrobno preuči obtožnico in pripravi zagovor. Obtožnica ga v 11 točkah bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH ter genocida v Srebrenici, kjer je bilo leta 1995 ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Naslednjič se bo Mladić na sodišču pojavil 4. julija.
Drama z medvedkom
Na domačih tleh smo bili v primerjavi z Mladićevo aretacijo priča majhnemu dogodku, ki pa se je pred objektivom televizijskih kamer in fotoaparatov pri Logarjevih v Podvrhu nad Poljansko dolino odvijal prav na dramatičen način. Najditelj malega medvedka Matevž Logar je namreč ta teden prejel odločbo inšpektorata za okolje, da mora medvedka nemudoma oddati v zavetišče na Koroškem.
Ker tega ni storil, ga je v četrtek dopoldne v spremstvu policije, veterinarjev ter lastnika zavetišča obiskala glavna okoljska inšpektorica Aleksandra Velkavrh. Medvedka niso našli, ker ga je Logar skril, zato so odšli in se vrnili popoldne okoli četrte ure. Ob drugem prihodu so medvedka našli v okolici kmetije, ga zajeli ter odpeljali na Muto. Medvedek je tako zdaj na Koroškem, kjer čaka na odločitev ministrstva, kam ga bodo poslali v nadaljnjo oskrbo.
Trojni referendum
Med političnimi dogodki je bil v ospredju finiš kampanje pred superreferendumsko nedeljo, na kateri volivci in volivke danes odločamo o treh zakonih: pokojninski reformi, delu na črno in arhivih. Stranke in sindikati so nas prepričevali, naj glasujemo "trikrat za" ali "trikrat proti", za kaj smo se volivci in volivke odločili, pa bo znano danes po sedmi uri. Končni rezultati bodo znani v enem tednu, ko bodo prešteli tudi glasovnice iz tujine. Po izidu referenduma bo morda tudi bolje znana usoda sedanje vlade in verjetnost predčasnih volitev.
Parada ponosa in protest nevidnih
V soboto se je na ljubljanskih ulicah odvijala že tradicionalna parada ponosa. Pod geslom Še vedno čakamo! so v skupnosti istospolnih LGBT opozarjali, da po letih obljub in poskusov, da bi pravice istospolno usmerjenih izenačili s tistimi raznospolno usmerjenih ljudi, sprememb še vedno ni.
Novi protest pa so v soboto organizirali tudi nevidni delavci sveta. V središču prestolnice se jih je zbralo kakih 200, opozarjali pa so na sistematično kršenje pravic migrantskih delavcev. "Opozarjamo institucije na tisto, kar že dobro vedo – da imamo v Sloveniji zakonodajo in prakse, ki so diskriminatorne do migrantskih delavcev, kar danes povzroča katastrofalen položaj teh delavcev v Sloveniji," je povedal predstavnik gibanja in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik.
Regresi, regresi!
Zaposleni so bili bolj ali manj zadovoljni z nekoliko debelejšimi majskimi plačilnimi listami, s katerimi so prejeli tudi regres za letni dopust, podatki o višinah najbolj skromnih in najbolj bogatih pa so polnili tudi medijske vesti. Razburjali so se nekateri zaposleni v Tušmobilu, ki so jim od skupaj zakonsko predpisanih 750 evrov bruto v denarju izplačali 413 evrov, 45 odstotkov ali 337 evrov pa na Tuševo vrednostno kartico. S to je sicer možno plačevati v trgovinah, drogerijah in restavracijah Tuš, vendar bodo morali zaposleni kar 120 evrov od tega porabiti za ponudbo mobilnih storitev v Tušmobilu.
Sporni visoki regresi v NLB, ki smo jih razkrili v Žurnalu24, in so po mnenju mnogih ekonomistov previsoki, saj je banka lani poslovala z okoli 200 milijoni evrov izgube in letos že dobila davkoplačevalsko dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov, kot kaže letos ostajajo. Dagmar Komarjeva iz agencije za upravljanje kapitalskih naložb je po sestanku pri premierju Borutu Pahorju dejala, da bodo po prejemu poročila uprave NLB v zvezi z regresom upravo NLB pozvali, da začne postopke pogajanj s sindikatom, da se prihodnje leto zgodba ne bi ponovila.
Preplaha zaradi E. coli za zdaj ni
Potem ko se je v Nemčiji v preteklih tednih s smrtonosno bakterijo Eschercichia coli okužilo že več kot dva tisoč ljudi, 18 med njimi pa jih je umrlo, tudi Slovenija sprejema določene varnostne ukrepe. Prvi izsledki analiz kažejo, da v Sloveniji nevarnega seva bakterije ni, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan pa je napovedal povečan obseg vzorčenja v prihodnjih tednih.
Pristojnim službam je bilo naloženo, da prve rezultate analiz odvzetih vzorcev zagotovijo v 48 urah. Ministrstvo za zdravje pa ima pripravljene ukrepe v primeru, če se nevarna bakterija pojavi tudi pri nas. Kljub preplahu v Nemčiji, da so širjenje okužb povzročile španske kumare, v trgovskih centrih pri nas pravijo, da ne opažajo upada prodaje sveže zelenjave in sadja.