Po prvih napovedih, da bodo ruske sile v le nekaj dneh prevzele nadzor nad državo, sta se zdaj obe strani znašli v vojni izčrpavanja. Za mnoge Ukrajince je trenutna invazija le podaljšek oboroženih spopadov, ki so izbruhnili v začetku leta 2014 in se končali z rusko priključitvijo Krima. Podoben scenarij se je takrat obetal v regijah Lugansk in Doneck, kjer so separatisti razglasili neodvisnost, a se je fronta po mednarodnem posredovanju ustalila.

Oktobra lani se je Rusija odločila presekati status quo. Ob meji z Ukrajino je začela kopičiti enote, oblasti pa so objavile vrsto zahtev, med drugim, da naj se zveza Nata odreče nadaljnjemu širjenju. V Natu so te zahteve zavrnili, Putin pa je 24. februarja odredil napotitev vojakov v Ukrajino.

Kljub splošnemu pričakovanju, da bo ruska vojska hitro porazila ukrajinske sile, se to ni zgodilo. Po petih tednih vojne je Rusija opustila obleganje Kijeva, kmalu zatem pa so v javnost prišla poročila, da so v kijevskem predmestju Buča našli veliko število trupel civilistov.

Rusija naj bi nadzirala že petino ozemlja Ukrajine

Ruska vojska se je po začetnih ponižujočih porazih in počasnemu napredovanju v okolici Kijeva in na severu države aprila osredotočila na "popolno osvoboditev" Donbasa. Po skoraj stotih dneh vojne je tako ruska ofenziva zdaj videti bolj usklajena. Ukrajinska vojska je danes sporočila, da bitka za Severodoneck še ni končana. 

Foto: Profimedia Mariupolj Ukrajina

Ruske sile so si zagotovile kopenski most med Donbasom in Krimom, ki ga bodo Ukrajinci težko osvobodili. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa naj bi Rusija sedaj nadzirala že petino ozemlja Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruska invazija je za seboj že pustila daljnosežne posledice. Razmere so prerasle v humanitarno krizo, spremenile so svetovno prehransko in energetsko varnost ter sprožajo vprašanja o strukturi globalne varnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtkovem večernem videonagovoru zahvalil ZDA in drugim zaveznicam za obljube o dobavi sodobnega orožja. "To orožje bo resnično pomagalo rešiti življenja naših ljudi in zaščititi našo državo," je dejal, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zahvalil se je tudi Švedski, ki je v četrtek Ukrajini med drugim obljubila dobavo protiladijskih raket. Odzval se je tudi na dogovor EU o novih sankcijah proti Rusiji, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte. "Svet se končno odpoveduje ruski nafti," je dejal ukrajinski predsednik.

Foto: Profimedia Ukrajina Donbas

"Sankcije so kontraproduktivne"

Ekonomist Jože P. Damijan v zadnjem zapisu na svojem blogu opozarja, da so se dosedanje sankcije proti Rusiji "izkazale ne samo kot neučinkovite, pač pa kot absolutno kontraproduktivne". Po njegovem mnenju so "trije meseci sankcij proti Rusiji pokazali, da rusko gospodarstvo prenese večji prag bolečine kot pa evropsko". 

Izpostavlja tri dejstva, s katerimi podkrepi svoje mnenje, da energetske sankcije finančno še krepijo sposobnost Rusije za financiranje vojaške intervencije v Ukrajini. Evropske države so namreč skorajda polovično odvisne od nabav ruskega plina. Izpostavlja Nemčijo in Italijo, ki sta "s svojo polovično odvisnostjo od ruskega plina tako gospodarsko veliki in pomembni, da če prenehata uvažati ruski plin, njuni gospodarstvi kolapsirata", kar posledično pomeni kolaps evropskega gospodarstva. 

"Po treh mesecih in pol je boljkotne jasno, da je Rusija vojno v Ukrajini dobila. Dosegla je še več ciljev, kot si jih je zadala, saj je ob zasedbi obeh proruskih regij vzpostavila še širok pas kopenske povezave med Rusijo in Krimom, zasedla velik del najbolj rodovitnih ukrajinskih polj ter Ukrajini zaprla večino severnomorskih povezav s svetom."
Jože P. Damijan

Foto: Mediaspeed Jože P. Damijan Povpraševanje po nafti in plinu je neelastično. Sankcije pa samo še napihujejo že tako visoke cene nafte in plina po covidu. Ob tem dodaja, da Rusija nima težav s prodajo presežnih količin energentov, saj Kitajska ustvarja svoje zaloge. "Ruski proračun se primarno polni prek prihodkov od izvoznih carin na izvoz nafte in plina (to je polovica proračunskih prihodkov) in mora cena nafte znašati vsaj 50 dolarjev za sodček, da lahko Rusija izravna proračun," še dodaja Jože P. Damijan. 

Poudarja tudi, da ne smemo pozabiti na surovinsko in prehransko odvisnost Evrope od Rusije in Ukrajine, na z vojno spodbujeno inflacijo, ki lahko traja dolgo. "Zdaj pa pride ključni negativni element v to zgodbo: ker se centralne banke bojijo previsoke inflacije, bodo po njej udarile z edinim instrumentom, ki ga imajo na voljo, to je z dvigom vodilne obrestne mere; s tem pa bodo zaustavile investicije in zasebno porabo, ohladile gospodarstva pod ničlo in jih ob povišani inflaciji poslale naravnost v stagflacijo – v obdobje hkratne recesije in visoke inflacije. V kaos. Pri čemer pa ključnega vzoka za inflacijo (rast cen surovin, energentov in zdaj še hrane) centralne banke seveda ne morejo rešiti," pravi Jože P. Damijan.

Rešitev Damijan vidi v ustavitvi vojne v Ukrajini in znižanju cen nafte pod 50 dolarjev za sodček, kar bi Rusijo lahko spravilo v bankrot.