Od širitve na deset srednje- in vzhodnoevropskih držav leta 2004 se je število uradnih jezikov v EU več kot podvojilo – prej jih je bilo enajst, zdaj jih je 23.
V komisiji so že večkrat poudarili, da bo v pričakovanju novih širitev EU eden največjih izzivov evropske politike večjezičnosti zagotoviti dolgoročno vzdržnost sedanje jezikovne ureditve.
V povezavi s štirimi državami, ki so bile republike nekdanje Jugoslavije in se njihovi jeziki med seboj le malo razlikujejo, je bilo v Evropskem parlamentu v preteklosti že slišati zelo kontroverzne predloge, da bi bil v EU le en uradni jezik zanje – srbohrvaščina.
Ta ureditev naj bi bila smiselna po vzoru Avstrije in Nemčije – uradni jezik v EU je nemščina – ali po vzoru francosko-flamsko-nemške Belgije in Nizozemske – uradni jezik je nizozemščina.
Bivši evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban je pred leti v pogovoru za STA napovedal, da bo o teh "zelo občutljivih" vprašanjih "še veliko razprave".
Hrvatje ne bodo dopustili osvinjati Lipe naše. Spor je na vidiku.
kaj je z vami...srbohrvaščina ne obstaja!! Obstaja le južni jezik ,ki je živ več kakor te dve državice in uporabljajo …
no saj med srbscino in hrvascino je res samo toliko rzlike kot med nemscino in "avstrijscino"...vendar poglejmo avstrijce kot narod: …