Mednarodno sodišče Združenih narodov v Haagu je odločilo, da vojni zločini Hrvaške in Srbije niso genocid, saj ni izkazanega namena uničiti drug narod. Pri obeh pa so našli znake pobojev. 

V primeru Hrvaške, ki je Srbijo tožila za genocid, je predsednik sodnišča Peter Tomka danes v predstavitvi odločitve povedal, da so zavrnil njeno tožbo, saj je država Zvezna republika Jugoslavija nastala šele leta aprila 1992 in pred tem ni bila podpisnica konvencije proti genocidu. To je bil sicer tudi začetni argument Srbije zoper tožbo Hrvaške iz leta 1999.

Sodišče Združenih narodov je tudi razsodilo, da tragedija v Vukovarju ni genocid, saj Hrvaška ni uspela dokazati namena Srbov, da so namerno želeli uničiti naroda kot tak, ampak so Hrvate smatrali kot nasprotnike v vojni.

Hrvaška je sicer pred sodiščem trdila, da so srbske enote pod neposrednim nadzorom Beograda v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja zagrešile genocid nad več deset tisoč hrvaškimi državljani na različnih delih Hrvaške, posebej na vzhodu Slavonije. Ker Hrvaška ni dokazala, da je bil edini namen Srbov uničiti celoten ali del hrvaškega naroda kot takega, tudi tragedija v Vukovarju ne velja za genocid. Srbske enote so leta 1991 tri mesece oblegale to mesto, pri čemer je zbeželo več tisoč Hrvatov, okoli 260 pa je bilo zajetih in ubitih.

Sodišče: Tudi Hrvaška ni povzročila genocida

Sodišče je tudi zavrnilo tožbo Srbije zoper Hrvaško, saj je odločilo, da tudi ravanje Hrvaške ni genocid, saj niso dokazali, da so Hrvati z napadi v akciji Nevihti leta 1995 želeli fizično uničiti srbsko nacijo v celoti ali delno. Tako Hrvaška ni kršila določbe konvencije proti genocidu. Srbi so v protitožbi sicer želeli dokazati, da je bilo bombardiranje v Srbski Krajini, ki je pregnalo 200.000 ljudi od doma, genocid.