Sprevodnik je pred iztirjenjem s strojevodjo govoril po telefonu, a poudarja, da sta klic končala pred usodnim ovinkom.

Sprevodnik, katerega ime uradno ni znano, španski mediji pa so ga prepoznali kot Antonia Martina Marugana, je v petek pričal pred sodiščem v Santiagu de Compostela, ki vodi preiskavo tragične nesreče. Tja je bil sicer poklican le kot priča, saj ni obtožen nikakršnega napačnega ravnanja.

"Nikoli nisem čutil, da bi bil kriv za nesrečo," je novinarjem povedal sprevodnik, ko je prispel na sodišče. Je pa poudaril, da je zaradi nesreče pretresen. "Fizično sem precej dobro, psihološko pa ranjen," je dejal.

Ni dovolj obtožb za malomarnost

Sodnik Luis Alaez je v četrtek povedal, da sprevodnik, ki je pred nesrečo klical strojevodjo, da ga vpraša, na katerem tiru bo vlak ustavil na bližajoči se postaji v Santiagu de Compostela, ni osumljen malomarnosti. "Posvetovanje s strojevodjo z namenom ugotoviti, ali bi vlak lahko pripeljal na določen tir, je nekaj običajnega," je dejal sodnik. "To ni bil vzrok za iztirjenje."

"Čeprav je bilo nesrečno naključje, da se je klic zgodil na določenem kraju ob določenem času, to ni dovolj za obtožbo o malomarnosti," je še ocenil sodnik.

Ni mu jasno, zakaj ni zaviral

Strojevodja Francisco Jose Garzon Amo je že v nedeljo na sodišču dejal, da ne razume, kako da ni pravočasno zaviral. "Ne znam pojasniti. Še vedno ne razumem," je odgovoril na vprašanje sodnika, zakaj pred ostrim ovinkom ni upočasnil.

Garzon je obtožen povzročitve 79 smrti iz malomarnosti. Po zaslišanju je bil izpuščen proti plačilu varščine, a ostaja pod nadzorom.

Klica ni nihče omenil

Uradno poročilo o podatkih iz črne skrinjice, objavljeno v petek, je pokazalo, da je vlak dve minuti pred nesrečo po tirih hitel s hitrostjo 199 kilometrov na uro. Do točke iztirjenja je pripeljal s 179 kilometri na uro, medtem ko je omejitev na tistem odseku 80 kilometrov na uro.

Poročilo razkriva še, da je črna skrinjica zabeležila opozorilni zvočni signal, ko se je vlak približal območju zmanjševanja hitrosti. V tem trenutku je strojevodja še vedno govoril po telefonu. Po signalu je vlak začel upočasnjevati, štiri sekunde potem, ko so se vagoni začeli ločevati od tirov, pa je strojevodja potegnil še zavoro v sili. To je hitrost vlaka znižalo na 153 kilometrov na uro.

Ne Garzon ne Marugan preiskovalcem takoj po nesreči nista omenila klica. Tega so razkrili šele podatki iz črne skrinjice. Marugan je nato priznal, da je strojevodjo klical prav on.