Dogovor je zasenčila politična kriza na Portugalskem, ki je izpostavila težavnost sprejemanja ukrepov in tudi njihovo nujnost.

Paktu za evro plus so se pridružile Poljska, Bolgarija, Danska, Romunija, Litva in Latvija. Kot je povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, je pakt še naprej odprt tudi za štiri članice Unije, ki k njemu še niso pristopile. Gre za Švedsko, Veliko Britanijo, Češko in Madžarsko.

Za večjo konkurenčnost v letu dni
Članice bodo v okviru pakta v roku enega leta sprejele ukrepe, s katerimi naj bi okrepile lastno konkurenčnost in prispevale k večji gospodarski usklajenosti v območju evra oziroma EU. Slovenski premier Borut Pahor je osnutek slovenskih ukrepov, ki ga je v četrtek sprejela vlada, že predstavil voditeljem.

Pakt za evro, dogovorjen že na izrednem vrhu 17 držav v območju evra 11. marca, velja za omehčano različico nemško-francoskega pakta za konkurenčnost ter določa cilje za krepitev konkurenčnosti, zaposlovanja, vzdržnosti javnih financ in finančne stabilnosti.

Ključna elementa paketa za zaščito evra sta tudi oba finančna mehanizma za zagotavljanje stabilnosti skupne valute oziroma reševanje dolžniških težav članic.

V senci krize na Portugalskem
Začetek spomladanskega vrha Unije je sicer potekal v senci politične krize na Portugalskem, kjer je v sredo zaradi opozicijskega nasprotovanja varčevalnim ukrepom padla vlada. To je boleč dokaz težavnosti sprejemanja varčevalnih ukrepov in tudi njihove nujnosti, saj so finančni trgi Portugalsko zaradi padca vlade že kaznovali.

Portugalska bo tudi zaradi tega po mnenju poznavalcev po Grčiji in Irski skoraj gotovo naslednja v vrsti za mednarodno pomoč pri soočanju z dolžniškimi težavami. Bonitetni agenciji Fitch in Standard&Poor's sta že znižali bonitetno oceno za portugalski državni dolg, zahtevana donosnost na državne obveznice pa je dosegla najvišjo raven po vstopu v območje evra.

Predsednik sveta EU Herman Van Rompuy je sicer zatrdil, da voditelji niso razpravljali o finančni pomoči Portugalski. Enako je zatrdil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Dodal je, da so se vse glavne portugalske stranke zavezale k spoštovanju zavez za stabilizacijo javnih financ.

"Modrost Slovencem veleva dogovore"
Portugalska politična kriza je po Pahorjevem mnenju medtem dober opomin, kam lahko pripelje politično taktiziranje z nujnimi reformami, zato je ocenil, da bo Slovencem "modrost velevala dogovore, tako med socialnimi partnerji kot med opozicijo in vlado, da bomo dosegli glavne dogovore" glede predlogov, ki jih je sprejela vlada.