Japonska je vse od konca druge svetovne vojne vodila pacifistično zunanjo politiko. Država, ki je bila s svojim ogromnim vojaških strojem ena od protagonistk največjega spopada vseh časov, v zadnjih osmih desetletjih ni veliko vlagala v nakup in razvoj orožja. Zdaj se je vse spremenilo.

Japonska vlada je prejšnji teden potrdila obsežno prenovo dosedanje obrambne politike, vključno z znatnim povečanjem izdatkov. Ob tem je poudarila, da je poteza odziv na grožnje Pekinga, ki Tokiu predstavlja "največji strateški izziv" doslej.

Dežela vzhajajočega sonca se je v veliki reformi obrambne politike zavezala, da bo do leta 2027 povečala izdatke za varnost na dva odstotka BDP, preoblikovala vojaško poveljstvo in pridobila nove rakete dolgega dosega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Japonci naj bi v naslednjih letih porabili kar 320 milijard ameriških dolarjev za oboroževanje. V petih letih naj bi imela japonska vojska na zalogi projektile, s katerimi bo lahko ogrozila Kitajsko.

Vojsko bodo reformirali na način, da ne bo več sposobna le obrambnih, ampak tudi napadalnih operacij. Doslej so imeli Japonci majhne zaloge težkega streliva in rezervnih delov za letalske sile, tudi to se bo spremenilo.

Javno mnenje v korist vlade

Foto: Profimedia Shunji Izutsu

Vendar bi bile spremembe lahko sporne, saj se Japonska v svoji pacifistični ustavi, sprejeti po drugi svetovni vojni, odreka vojni kot suvereni pravici nacije in namesto o vojski govori le o "silah za samoobrambo". Zaradi poteze vlade je pred uradom predsednika vlade Fumia Kishide protestiralo več sto ljudi. Po javnomnenjskih raziskavah japonska javnost spremembe sicer v veliki meri podpira.

Na spremembo paradigme v japonski obrambni politiki so se ostro odzvali v Severni Koreji. "Z večanjem kapacitet preventivnih napadov na druge države se je pojavila resna varnostna grožnja," je dejal predstavnik zunanjega ministrstva v Pyongyangu.

Japonska industrijska in tehnološka srenja je izjemno močna in analitiki opozarjajo, da je ta vzhodnoazijska država sposobna narediti vse, kar bi ji naložila naročila vlade oziroma obrambnega ministrstva. Glede na finančni in proizvodni potencial bi Japonska praktično v desetletju lahko postala tretja najmočnejša vojaška sila na svetu, takoj za ZDA in Rusijo.

"Japonske korporacije lahko proizvedejo vse, od igle do lokomotive," je slikovito dejal Tonči Tadić, atomski fizik in podpredsednik Hrvaško-japonskega gospodarskega in kulturnega društva. "Njim ni težava narediti karkoli, če za to obstaja interes naročnikov in dovolj denarja. Do zdaj je bil ta potencial pod ročno zavoro. Zdaj se je to spremenilo," je dodal Tadić.

Tri krizna območja

Foto: Profimedia eksplozija

V zunanji politiki so Japonci trenutno s skrbjo zazrti na tri območja. Prvo je Severna Koreja, ki s svojimi preizkusi raket različnega dosega konstantno ogroža japonske otoke. 

Druga nevarnost preti na otočju Senkaku. To leži več sto kilometrov južno od Tokia, v bližini Tajvana. Komunikacijsko in logistično pomembmno otočje je stalna tarča kitajskih provokacij in drugačnih motenj. 

Tretje žarišče je v vojno z Ukrajino vpeta Rusija, ki z Japonsko po drugi svetovni vojni nikoli ni podpisala mirovnega sporazuma, ki bi določal status Kurilskega otočja. Pred kratkim je ruski predsednik Vladimir Putin izdal ukaz za povečanje protiraketnih, protiletalskih in pomorskih obrambnih zmogljivosti na tem območju.