Agrokemični koncern Monsanto mora moškemu, ki trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine, je v petek odločilo sodišče v San Franciscu. Porota je soglasno razsodila, da je Monsanto vedel za škodljive učinke svojih herbicidov, a ni posvaril potrošnikov. Monsanto je napovedal pritožbo.

Primer Dewaynea Johnsona je prva tožba zaradi povezanosti glifosata z rakom. 46-letni Johnson je delal kot vrtnar na eni od ameriških šol in pri svojem delu pogosto uporabljal Monsantov herbicid Roundup, ki vsebuje glifosat. Trdi, da je zaradi glifosata zbolel za rakom. Johnson je sicer zahteval več kot 400 milijonov dolarjev odškodnine.

Boom efekt ... Ubije plevel in verjetno tudi človeka

"Porota se moti!"

Monsanto zavrača trditve, da glifosat povzroča raka ter napoveduje, da se bo na zgodovinsko razsodbo pritožil. "Porota se moti," je novinarjem pred sodiščem dejal podpredsednik Monsanta Scott Partridge.

"Johnsonu in njegovi družini izražamo sožalje. Današnja odločitev ne spreminja dejstva, da je 800 znanstvenih študij, ameriška agencija za varstvo okolja ter številni državni instituti za zdravje po svetu ugotovili, da glifosat ne povzroča raka," so še poudarili pri Monsantu.

V ZDA je trenutno vloženih okoli 5000 podobnih tožb. Pričakovati je, da bo po petkovi odločitvi sodišča v San Franciscu tožbe proti ameriškemu agrokemičnemu in biotehnološkemu velikanu, ki ga je nedavno prevzel nemški kemijsko-farmacevtski koncern Bayer, vložilo še več ljudi, poroča STA.

Foto: Profimedia Škropljenje rastlin

Tudi pri nas ga množično uporabljamo

Glifosat je najpogosteje uporabljan herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, na trgu pa je od leta 1974. Na evropskem trgu je trenutno registriranih več sto fitofarmacevtskih sredstev za uporabo na posevkih, ki vsebujejo glifosat. V Sloveniji najbolj znano sredstvo je Boom Efekt.

Po nekaterih raziskavah bi ostanki te snovi v prehranskih izdelkih lahko povzročali raka ali endokrine motnje. Leta 2015 je mednarodna agencija za raziskave raka, ki spada pod okrilje ZN, objavila študijo, da je glifosat "verjetno kancerogen za ljudi," kar je povzročilo velik odmev.

A je Evropska komisija kljub množični državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra lani na podlagi razpoložljivih podatkov o glifosatu ter izida glasovanja držav članic sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za glifosat. Zavezala se je tudi, da bo letos predstavila zakonodajni predlog za še večjo preglednost znanstvenih ocen snovi.

Slovenija je bila pod vodstvom kmetijskega ministra Dejana Židana med 18 članicami EU, ki so glasovale za podaljšanje uporabe glifosata. 

Na drugi strani pa želi Francija pod predsednikom Emanuelom Macronom kot ena od največjih kmetijskih pridelovalk v Evropi že sedaj prepovedati izdelke z glifosatom, a temu močno nasprotuje domači kmetijski lobi.

dezurni@zurnal24.si