Sodišče EU v Luksemburgu je danes sporočilo težko pričakovano odločitev o tožbah Madžarske in Poljske proti zakonodaji unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava.

"Sodišče zavrača tožbi, ki sta ju vložili Madžarska in Poljska proti mehanizmu pogojevanja evropskega proračuna s spoštovanjem vladavine prava s strani držav članic," so zapisali na Sodišču.

Upravičenost do financiranja iz evropskega proračuna je pogojena s spoštovanjem načel pravne države

Evropska zakonodaja v obliki uredbe, ki sta jo na sodišču izpodbijali Poljska in Madžarska, opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam. Sodišče Evropske unije je tožbi Madžarske in Poljske v celoti zavrnilo.

Sodišče je ugotovilo, da je mogoče postopek iz uredbe začeti le, "če obstajajo utemeljeni razlogi ne le za domnevo, da v državi članici prihaja do kršitev načel pravne države, ampak zlasti za domnevo, da te kršitve dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje, ki vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov."

Nadalje je ugotovilo, da se ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti na podlagi uredbe, nanašajo izključno na izvrševanje proračuna. "Zato je cilj uredbe zaščita Unije proti posegom, ki dovolj neposredno izhajajo iz kršitev načel pravne države, ne pa kaznovanje takih kršitev samo po sebi," so zapisali v sodbi.

Sodišče je opozorilo, da je medsebojno zaupanje med državami članicami EU upravičeno s spoštovanjem skupnih vrednot. "Ker to spoštovanje tako pomeni pogoj za uživanje vseh pravic, ki izhajajo iz uporabe Pogodb za državo članico, mora biti Unija v mejah svojih pristojnosti sposobna, da zavaruje te vrednote," piše v sodbi.

Sodišče je poudarilo, da je evropski proračun eden temeljnih instrumentov, ki omogočajo uresničitev temeljnega načela solidarnosti med državami članicami in da je njegovo izvrševanje ter finančna politika Unije lahko resno ogrožena s kršitvami načel pravne države.

Na trditev Madžarske in Poljske, da uredba pomeni kšitev načela pravne varnosti, saj uredba ne opredeljuje pojma "pravne države", sodišče odgovarja, da so bila načela, ki so navedena v uredbi, obširno razvita skozi sodno prakso in da izvirajo iz skupnih načel držav članic: "Sodišče je zato štelo, da lahko države članice dovolj natančno določijo bistveno vsebino teh načel in zahteve, ki izhajajo iz vsakega od načel."

Na Madžarskem in na Poljskem so odločitev sodišča označili za politično in za napad na njuno suverenost.

Evropski poslanci iz Slovenije so danes večinoma pozdravili pričakovano odločitev.

EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja lani, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 v skupni vrednosti 1824 milijard evrov.

Uredba ureja pogojevanje za zaščito proračuna unije v primeru kršitev načel vladavine prava. Za dosego tega cilja dopušča, da Svet na predlog Evropske komisije med drugim zamrzne sredstva za članice iz proračuna unije.

Kompromis z Budimpešto in Varšavo, ki sta tej ureditvi vseskozi nasprotovali, je bilo decembra 2020 mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve Sodišča EU unija na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.

Madžarska in Poljska sta se v skladu z napovedmi marca lani pritožili na sodišču, kjer spodbijata uredbo, češ da krši pogodbe EU, da zanjo ni ustrezne pravne podlage, da jo je treba v celoti izničiti in da je siceršnja zakonodaja povsem dovolj za zaščito evropskega proračuna.