Sodba za 275 obtoženih Turkov

Foto: EPA
Foto: EPA
Sodišče je nekdanjega načelnika generalštaba turške vojske Ilkerja Başbuğ, glavnega obtoženega v množičnem sojenju zaradi zarote za strmoglavljenje zmerne islamistične vlade, danes spoznalo za krivega in ga obsodilo na dosmrtno ječo.
Oglej si celoten članek

Başbuğ je bil med letoma 2008 in 2010 načelnik generalštaba vojske, aretirali pa so ga januarja lani. Tožilstvo mu je očitalo, da je oblikoval in vodil teroristično skupino Ergenekon, ki je skušala strmoglaviti vlado.

Enaka razsodba je doletela še več drugih visokih vojaških voditeljev, tudi generalov. Dosmrtno ječo je sicer tožilec zahteval za 64 obtožencev, ki jim očitajo "poskus nasilnega strmoglavljenja turške vlade" in "poskuse, da bi preprečili normalno delovanje vlade".

Prve razsodbe

Turško sodišče je na sojenju 275 obtoženim, ki naj bi kovali zaroto za strmoglavljenje zmerne islamistične turške vlade, danes začelo izrekati prve obsodbe. Po poročanju medijev je oprostilo 21 obtoženih, izreklo pa je tudi že zaporne kazni.

Proces pomeni pomemben preizkus moči med premierjem Recepom Tayyipom Erdoğanom ter njegovimi sekularnimi nasprotniki in nasprotniki v vojski.

Obtožbe so sicer različne, od članstva v Ergenekonu do požigov, nezakonitega posedovanja orožja in vzpodbujanja oborožene vstaje proti vladi premiera Recepa Tayyipa Erdogana in njegovi Stranki za pravičnost in razvoj (AKP), ki je na oblasti od leta 2002.

Polkovniku 47, novinarju 9 let zapora

Tako so nekaj obtoženih – med drugim tudi zgodovinarja, novinarje, pisatelje – že obsodili na zaporne kazni od šest do 47 let. Upokojeni polkovnik Arif Doğan je bil obsojen na 47 let zapora, novinar Erol Manisalı pa na devet let, navaja turški dnevnik Hürriyet, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na sojenju, ki se je začelo leta 2008, sodijo domnevnim članom mreže Ergenekon, ki jo oblasti označujejo kot oboroženo teroristično organizacijo. 

Poskus utišanja kritikov vlade?

Gre za sojenje, ki je razdelilo državo. Turška sekularna opozicija je obsojala dolgotrajne postopke kot lov na čarovnice, katerega cilj naj bi bil utišati vladne kritike. Sojenje naj bi bilo tudi prirejeno, da bi lahko vlada obračunala z nasprotniki. Provladni krogi so ga po drugi strani razglašali za korak proti demokraciji v Turčiji, v kateri je vojska nasilno strmoglavila tri vlade, in sicer v letih 1960, 1971 in 1980.

Napeto je bilo tudi pred sodiščem, kjer se je zbralo okoli 10.000 ljudi. Sam dostop do sodišča so oblasti sicer zaprle, policisti in protestniki pa so se spopadli nekaj sto metrov stran od sodne palače na avtocesti med Istanbulom in Tekirdagom. Protestniki so v policiste metali kamenje, policija pa se je odzvala z vodnimi topovi, solzivcem in gumijastimi naboji.

Več sto ljudi se je podalo tudi na ulice Ankare, kjer so vzklikali, da so vojaki Mustafe Kemala Atatürka, ki je bil ustanovitelj moderne Turčije. Sojenje so označili za politično.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.