V Evropi temperature dosegajo nove najnižje vrednosti, vremenoslovci pa najhujše šele napovedujejo za prihodnjih nekaj dni. V Ukrajini je umrlo že 122 ljudi. Številni so zmrznili na ulicah, več kot 1600 jih je poiskalo zdravniško pomoč zaradi ozeblin in podhlajenosti.
Najnižjo temperaturo na stari celini so v zadnjih dneh zabeležili na Češkem, kjer se je živo srebro v četrtek ponoči spustilo dobrih 38 stopinj Celzija pod ničlo. Na Poljskem, kjer so izmerili do minus 35 stopinj Celzija, je umrlo 45 ljudi.
Tadič in Josipović sta se družila dlje
V BiH sneži že drugi dan zapored, kar je paraliziralo promet. Nek bolnik je tako umrl, ker se reševalno vozilo ni uspelo prebiti do njegove vasi na jugu države. Številni so ostali ujeti v svojih domovih in vozilih. Srbski predsednik Boris Tadić in hrvaški predsednik Ivo Josipović sta po državniškem srečanju z bosanskimi voditelji morala kar nekaj časa ostati na Jahorini pri Sarajevu, saj zaradi okoliščin kljub drugačnim načrtom nista mogla odpotovati, sta pa to nato lahko storila danes popoldan. Na širšem območju Sarajeva so morali zaradi težav snegom danes razglasiti izredne razmere, je poročala tiskovna agencije Federacije BiH Fena.
V Dalmacijo v pripravljenosti vojska
Na Hrvaškem so danes našteli prve štiri žrtve zaradi mraza. V Dalmaciji so razglasili izredne razmere, vojski pa ukazale, naj bo v pripravljenosti priskočiti na pomoč, saj temperature pod lediščem, obilne količine snega in led na cestah hromijo življenje bele zime nevajenim prebivalcem. Še posebej hudo je v Imotskem, kjer naj bi bilo v svoje hiše ujetih kar 90 odstotkov prebivalcev. Medtem v Splitu in Zadru nenavadno vreme izkoriščajo tudi za snežno zabavo.
V Bolgariji se je število žrtev povzpelo na 16, večina jih je bila revežev, ki so zmrznili ob cestah ali v neogrevanih domovih. Več kot 100 bolgarskih šol je bilo v petek že tretji dan zapored zaprtih, potem ko je predvsem severni del države zajelo novo sneženje, občutek mraza pa na severovzhodu krepi oster veter. V sosednji Romuniji je mraz terjal 28 življenj, tudi tam šole ostajajo zaprte.
V Benetkah zamrznile vodne ulice
Nevšečnosti mraz in sneg povzročata tudi v Italiji. V Rimu so se v petek prebivalci prebijali skozi komaj drugi sneženi dan v zadnjih 15 letih. Sneg je prekril spomenike, kot je znameniti Kolosej, zaradi česar so jih zaprli za javnost. V Benetkah so začeli zmrzovati kanali. Italijanske oblasti so doslej naštele pet žrtev mraza.
O prvih žrtvah ostre zime so v petek poročali iz Estonije in Francije. Eno žrtev so zabeležili v Srbiji, kjer pa številne vasi še ostajajo odrezane od sveta, kaos vlada v prometu. V 27 srbskih občinah so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa razglasili izredno stanje.
O smrtnih primerih poročajo tudi iz Latvije in Litve, pa Avstrije, Slovaške in Grčije. Pri minus 14 stopinjah Celzija je brez ogrevanja ostalo okoli 10.000 gospodinjstev v avstrijskem Salzburgu. Na sneg se pripravljajo v nekaterih predelih Velike Britanije, prvi letošnji sneg pa je v Belgiji povzročil več kot 1100 kilometrov zastojev na cestah.
Sicer na stari celini ostajajo zaprta številna letališča, zamude so tako v letalskem kot železniškem prometu, na cestah ponekod vlada kaos. V težavah so se znašle celo sicer izredno zanesljive švicarske železnice.
Krivo naj bi bilo taljenje ledu
Znanstveniki nemškega inštituta Alfred Wegener za polarne in morske raziskave ter združenja Helmholtz so sicer konec januarja objavili izsledke študije, ki mrzle evropske zime z veliko snega povezuje s topljenjem arktičnega ledu. Znanstveniki so namreč ugotovili, da tanjša ledena odeja spremeni zračne pritiske v ozračju nad Arktiko, kar vpliva na zimsko vreme v Evropi.