Nekdanji poveljnik bosanskih Hrvatov Slobodan Praljak se je na izrek pravnomočne sodbe, s katero je bil obsojen na 20 let zapora, odzval z besedami "Slobodan Praljak ni vojni zločinec. S prezirom zavračam vašo razsodbo," in nagnil stekleničko s strupom. Nekaj ur kasneje je umrl v bolnišnico v Haagu. Hrvaški mediji medtem poročajo, da naj bi umrl že na hodniku sodišča, nekaj minut po zaužitju strupa.

Haaško sodišče Smrt v Haagu: Po izreku sodbe spil strup in nato v bolnišnici umrl

V steklenički kemična snov

Nizozemske oblasti so včeraj zapečatile sodno dvorano in začele preiskavo glede njegovega samomora. Zanima jih, kje je Praljak strup dobil in kako ga je prinesel v sodno dvorano. "Za sedaj se bo preiskava osredotočila na pomoč pri samomoru in kršenje zakona o zdravilih," so včeraj sporočili s tožilstva. Sinoči so zaslišala Praljakovo odvetnico Nino Pinter. "Niti pomislila nisem, da bi lahko naredil kaj takega, čeprav ga popolnoma razumem. Je časten človek, ki ne bi mogel živeti z obsodbo vojnega zločinca, ki je iz sodne dvorane izstopil z lisicami," je za Hino dejala Pinterjeva.

Tiskovni predstavnik nizozemskega tožilstva Frans Zonneveld danes potrdil, da so v steklenički našli "kemično snov", ki je smrtno nevarna. Za kakšno tekočino je šlo, naj bi pokazala obdukcija. To naj bi opravili še danes.

Slobodana Praljaka so v sodno dvorano najverjetneje prepeljali iz enote za pridržanje mednarodnega haaškega sodišča. Tudi, če so ga pred prihodom v dvorano pregledali, ni nemogoče, da ne bi v tja prinesel stekleničke, ki je bila videti kot zdravilo, poroča BBC.

Glavno vprašanje pa je, kje je Praljak strup dobil

Enota za pridržanje se nahaja v zapornem kompleksu v soseski Scheveningen, ki je od sodišča oddaljena okoli 10 minut. Obtoženci, ki so nameščeni v tej enoti, imajo zelo dobre pogoje bivanja in blag zaporni režim. Domačini tako to enoto zapora imenujejo kar haaški Hilton.

Pridržane v celico zaklenejo le ponoči, čez dan se lahko prosto gibljejo in družijo. Obiski so večinoma nadzirani, znotraj enote pa so tudi sobe za pare, kjer je več intimnosti.

Nizozemski preiskovalci zdaj skušajo ugotoviti s kom se je Praljak srečal v zadnji dneh in tednih.

Trikrat diplomiral

Praljak, ki je pred vojno delal kot televizijski in filmski producent, poleg diplome iz Akademije za dramsko umetnost, je diplomiral še na Fakulteti za elektrotehniko ter na Filozofski fakulteti, smer sociologija in filozofija.

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je delal kot gledališki režiser v Zagrebu, Osijeku in Mostarju. Med vojno na Hrvaškem in v BiH je bil vojni poveljnik, leta 1993 je postal načelnik hrvaškega obrambnega sveta. Odgovoren naj bi bil za rušenja starega mostu v Mostarju, čeprav je bil dan pred dogodkom razrešen. Trdil je, da je bil most porušen po aktivaciji eksploziva na levi strani Neretve, ki je bil pod nadzorom vojske BiH.

"Krivica!" Hrvati v bran vojnemu zločincu

Med obtoženci več samomorov

Praljak ni prvi, ki si je vzel življenje oziroma umrl v času sojenja na haaškem sodišču. Je bil pa prvi, ki je storil samomor pred kamerami. Leta 1998 se je v svoji celici ubil hrvaški Srb Slavko Dokmanović, istega leta je naravne smrti umrl bosanski Srb Milan Kovačević. Leta 2008 je v celici samomor naredil nekdanji voditelj hrvaških Srbov med vojno na Hrvaškem Milan Babić. Istega leta so mrtvega v svoji celici našli še nekdanjega jugoslovanskega in srbskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je umrl zaradi infarkta.