V Teheranu bo danes potekala glavna slovesnost v spomin na poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija, ki je bil ubit v petek zjutraj v ameriškem letalskem napadu v Bagdadu. Vodil jo bo iranski vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej.

Slovesnost v Teheranu bi morala biti že v nedeljo, a so jo preložili na danes. V Mašhadu, kamor so Solejmanijevo truplo prepeljali v nedeljo, se je namreč zbrala ogromna možica ljudi, ki so se želeli posloviti od generala.

Sam pokop bo sicer v torek potekal v Solejmanijevem rojstnem kraju Kerman na jugovzhodu Irana.

Ameriški uboj Solejmanija je še povečal napetost na Bližnjem vzhodu. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump pravi, da so ZDA pripravljene napasti nove iranske cilje, v Iranu napovedujejo povračilne ukrepe.

V Izraelu se bo zato danes sestal varnostni kabinet pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja, ki bo razpravljal o pripravah na morebitni raketni napad iz Irana na izraelske cilje.

V Bruslju pa bo potekalo izredno zasedanje Nata na ravni veleposlanikov. Srečanje je sklical generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, tema pa bo odgovor na krepitev napetosti na Bližnjem vzhodu.

Iran je v nedeljo napovedal tudi nadaljevanje jedrskega programa brez omejitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer na poti s Floride nazaj v Belo hišo novinarjem ponovil grožnjo z napadi na iranske kulturne objekte, čeprav so člani njegove vlade na čelu z državnim sekretarjem Mikom Pompeom čez dan zagotavljali, da vojnih zločinov ne bodo izvrševali.

Trump je bil na poti s počitnic bojevito razpoložen in je tudi zagrozil s sankcijami Iraku, če bo skušal uresničiti sklep parlamenta, ki poziva k umiku ameriške vojske iz države.

Foto: Epa Donald Trump

Pompeo je sicer v nedeljo nadaljeval s kampanjo prepričevanja javnosti, da je bila petkova usmrtitev poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde al Kuds generala Kasema Solejmanija potrebna za preprečitev "takojšnje grožnje", čeprav ni razložil kakšne. Trump je namignil na možnost, da bo objavil obveščevalne podatke, na podlagi katerih je sprejel odločitev za usmrtitev Solejmanija.

V Iranu so protestirali in grozili z 32 tarčami, Trump je zagrozil nazaj z 52 tarčami in omenil, da ima največjo vojsko na svetu. Zagrozil je tudi z napadi na kulturne objekte, kamor spadajo tudi mošeje, kar bi bil vojni zločin.

Pompeo je v številnih intervjujih zagotovil, da ameriška vojska ne bo izvajala vojnih zločinov. Trump je potem zvečer potrdil, da grožnja z napadi na kulturne objekte velja.

"Oni lahko uporabljajo obcestne bombe in razstreljujejo naše ljudi, mi pa se ne smemo dotakniti njihovih kulturnih objektov? Tako to ne gre," je zatrdil Trump in dejal, da če bo Iran kaj storil, bo prišlo do velikega maščevanja.

Napadi na kulturne objekte oziroma prizorišča so po mednarodnem pravu vojni zločin, prepoveduje pa jih tudi resolucija Varnostnega sveta ZN iz leta 2017, ki je torej imela podporo Trumpove vlade. Potem je tu še haaška konvencija o zaščiti kulturne dediščine iz leta 1954.

Odločitev iraškega parlamenta o tem, da naj se tuje sile umaknejo iz države, je Trumpa užalila in je zagrozil s sankcijami. "Tam imamo izjemno drago letalsko oporišče, katerega gradnja je pred mojim časom stala milijarde dolarjev. Ne gremo nikamor, dokler nam tega ne plačajo. Zaračunali jim bomo take sankcije, kot jih še niso videli. V primerjavi z njimi se bodo iranske sankcije zdele malenkost," je dejal Trump.