Kakih 600 tisoč do 700 tisoč kubičnih metrov odpadne gošče, ki se je izlila iz poškodovanega rezervoarja v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki, 160 kilometrov JZ od Budimpešte, je poleg vasi Kolontar poplavilo tudi kraj Devecser. Tam je rdečkasta strupena tekočina zjutraj ponekod še vedno segala dva metra visoko. V Devecserju je poplavljenih 230 hiš in 19 ulic.
Od 80 do 90 ljudi so zaradi opeklin, ki jih je povzročila strupena gošča, odpeljali v bolnišnice. Poškodovanih in opečenih naj bi bilo sicer več sto ljudi. Madžarska vlada je v treh okrožjih, Veszprem, Gyor-Moson-Sopron in Vas, razglasila izredne razmere, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Prebivalce poplavljenih hiš so evakuirali. Za nekatere od njih so po besedah tamkajšnjega župana Tamasa Toldija uredili začasna bivališča v bližnjih šolah. Ob izlivu strupenih snovi se je poškodoval tudi plinovod v bližini naseljenega območja. Zaradi nesreče je v nekaterih delih Madžarske prekinjen tudi železniški promet.
Navedbe Madžarskih oblasti niso resnične
"Očitno je šlo za veliko napako gradbene stroke, saj se je moral podreti visok objekt ali deponija z nasipom, kjer je bilo zajezeno napol strjeno blato," nam je zatrdil Viktor Grilc, vodja oddelka za trajnostne tehnologije in odpadke kemijskega inštituta v Ljubljani. Strokovnjak dodaja, da po razliti količini sodeč ne more iti za rezervoar, kakor navajajo madžarski mediji.
Viktor GrilcSnov je za človeka nevarna le ob zaužitju, saj se veže na vodo in močno poviša ph vrednost vode. Poudarimo, da lužina zaradi toksičnosti uniči vse, kar je živega v tleh.
Grilc obrazloži, da tako imenovano rdeče blato nastaja kot stranski produkt predelave boksita v glinico, ki se deponira, blato pa je rdeče, ker vsebuje železove okside. "Boksit najprej kemično predelajo v glinico, nakar se ta z elektrolizo predela v aluminij. Vse nečistoče iz prvega postopka gredo v rdeče blato, ki je močno alkalno, saj vsebuje težke kovine in toksične organske snovi, tako da ga ponavadi skladiščijo v laguni ali deponiji v bližini tovarn."
Slovenska podtalnica ni ogrožena
Grilc poudarja, da razlitje ni nevarno za Slovenijo niti v primeru, če blato padavine izperejo vse do podtalnice. "Madžarska hidrološko ne gravitira na Slovenijo, saj skleda visi proti Panonski nižini v porečje Donave," doda.
Zaradi velike količine razlite snovi bodo po Grilčevih besedah onesnažene predvsem površinske vode ter zemljišča, ki jih bo izjemno težko sanirati. "Blato – koncentrirana natrijeva lužina – z ogljikovim dioksidom iz zraka počasi karbonatizira, vendar pa do dokončne nevtralizacije lužine preteče ogromno časa," konča.