Kakor razkriva zadnja v vrsti objavljenih depeš, si je Švedska, takrat predsedujoča država Svetu Evrope, želela širšo podporo za izključitev Rusije iz te vseevropske organizacije. "To je še v začetnih načrtovalnih korakih, toda to je trenutni cilj zunanjega ministra Carla Bildta," je zapisano v depeši stockholmskega veleposlaništva, ki jo je na spletni strani objavil WikiLeaks.

Švedski mediji, ki so se lotili podrobne analize omenjene depeše, so se osredotočili predvsem na izjavo ameriškega diplomata: "Švedska ni več nevtralna." Podrobnosti lahko preberete na swedishwire.com in thelocal.se.

Slovenija ostro proti Rusiji
V dokumentu je zapisano, da Švedska, Velika Britanija, Belgija, Danska, baltske države, Slovenija, Slovaška in Bolgarija želijo "odločno izjavo proti ruski akciji". Omenjene države so nasprotovale stališču Francije, Nemčije, Irske, Nizozemske, Malte in Cipra, za katere je bila prioriteta "ustavitev trpljenja in zagotovitev spoštovanja premirja". Takrat je Slovenijo vodila vlada Janeza Janše, mesto zunanjega ministra pa je zasedal Dimitrij Rupel.

"Osebno se ne spominjam skupine desetih držav in se tudi ne spominjam, da bi skupaj kaj podobnega izvedli oziroma predlagali. Vsa Evropska unija pa je bila zgrožena zaradi ruskega vdora v Gruzijo. Želeli smo si, da bi se Rusi in Gruzijci mirno dogovorili za zadeve okoli Južne Osetije in Abhazije," je za MMC povedal Rupel. Na naše klice se nekdanji zunanji minister ni odzval.

Vojna močno ohladila odnose
Spomnimo, da je ruska vojska vdrla v Gruzijo po tem, ko so gruzijske sile napadle secionistično Južno Osetijo. Rusija je vojno dobila in nato uradno priznala nekdanjo gruzinsko avtonomno republiko kot samostojno in neodvisno državo, česar pa Združeni narodi in Nato niso sprejeli. Po kratki vojni so se močno ohladili odnosi med Natom in Rusijo, ki so se začeli izboljševati šele letos.