Med 167 državami se je Slovenija uvrstila na 30. mesto s skupno oceno 7,76, torej dve mesti višje kot lani, tik za Francijo in pred Italijo.

Slabo ocenjena politična klultura

Najboljšo oceno si je prislužila pri volilnih procesih in pluralizmu, in sicer 9,58. Z 8,82 so ocenjene civilne svoboščine, s 7,50 pa delovanje vlade. Najslabše, s 6,25, je ocenjena politična kultura v Sloveniji. S 6,67 pa je bila ocenjena politična participacija v državi.

Vrh lestvice, ki jo je Economist Intelligence Unit objavil na spletnih straneh, zaseda Norveška z oceno 9,80. Sledijo ji Islandija, Danska in Švedska, ki imajo vse splošne ocene demokratičnosti višje od 9,50. Ocene so sicer določene na lestvici od 0 do 10, pri čemer je 10 najvišja možna ocena.

Na 14. mestu je Nemčija, ki si je prislužila skupno oceno 8,34, Velika Britanija in ZDA pa zasedata 18. in 19. mesto z ocenama 8,16 oz. 8,11. Med t.i. novimi članicami EU, ki so se povezavi pridružile hkrati s Slovenijo, sta višje od Slovenije Malta na 15. mestu in Češka, ki se je uvrstila na 16.

Demokracija pod stresom

Strokovnjaki Economist Intelligence Unit so letošnje poročilo, četrto zapored, poimenovali "Demokracija pod stresom". Politično gledano je bilo leto izjemno turbulentno, zaznamovala sta ga dolžniška kriza in šibko politično vodstvo v razvitem svetu. K temu so svoje dodale še dramatične spremembe na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ter socialni nemiri v velikem predelu sveta, ugotavljajo strokovnjaki.

Raziskovalci svarijo pred razgradnjo demokracije v Evropi. Sedem zahodnoevropskih držav si je letos prislužilo nižjo oceno demokratičnosti, nobena pa je ni izboljšala. "Kratkoročni politični obeti za Evropo so vznemirjajoči," pravijo.

"Evropski projekt je pred resno grožnjo in spori znotraj EU so vse ostrejši. Strogo varčevanje, nova recesija v letu 2012, visoka brezposelnost in slabi obeti bodoče rasti bodo predstavljali test za odpornost evropskih političnih institucij," še navajajo.