Nadzora na notranjih schengenskih mejah se je treba znebiti, je v današnjem pogovoru za STA povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Komisija se po njenih besedah pogovarja s članicami, ki izvajajo nadzor, in njihovimi sosedami, tudi s Slovenijo in Avstrijo, da bi našli druge načine za zagotavljanje varnosti.

Že pred časom smo poročali, da je slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) večkrat opozorilo Avstrijo, da ni nobenih pravnih in varnostnih razlogov za nadzor meje med državama, kar naši severni sosedi počnejo že od leta 2015.

Slovenija Z Obrežja na Karavanke: kar nam delajo Avstrijci, je nesmisel!

"Nadzora na notranjih mejah se moramo znebiti," je v pogovoru za STA, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR), povedala Johansson.

Dodala je, da se s članicami, ki izvajajo nadzor, in njihovimi sosedami pogovarjajo, kako najti druge boljše načine za preprečevanje nezakonitih prehodov in varnostnih tveganj, ne da bi izvajali nadzor na notranjih mejah.

Na vprašanje, kakšna bi bila možna rešitev za odpravo nadzora na slovensko-avstrijski meji, je komisarka odgovorila, da so nekatere rešitve že na mizi. Več jih je komisija predstavila tudi v okviru predloga novega schengenskega zakonika.

Foto: Profimedia Avstrija mejni prehod

Za pogovore za državami članicami, tudi z Avstrijo in Slovenijo, je zadolžen koordinator za območje schengna, ki deluje v okviru generalnega direktorata komisije, pristojnega za notranje zadeve.

Po navedbah virov pri EU bo sestanek slovenske in avstrijske delegacije pod okriljem koordinatorja za schengen potekal prihodnji torek.

Začelo se je z begunsko krizo

Avstrija nadzor na meji s Slovenijo izvaja že vse od leta 2015, ko je bila begunska kriza na vrhuncu. Od tedaj nadzor podaljšuje vsakega pol leta, pri čemer navaja različne vzroke.

Sodišče EU je aprila lani razsodilo, da lahko država ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega skupnega trajanja šestih mesecev. Obenem je pojasnilo, da lahko ponovno uvede tak ukrep, tudi neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, kadar se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost.