S tem je sabor četrtič spremenil ustavo od leta 1991. Za ustavne spremembe je glasovalo 133 poslancev, štirje so bili proti, eden pa je bil vzdržan.

Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, so tudi omilili pogoje za referendum o vstopu Hrvaške v EU. Namesto sedanje več kot 50-odstotne večine vseh volivcev za potrditev vstopa, bo zadoščala večina volivcev, ki se bodo udeležili referenduma. Enaka večina velja tudi za sprejemanje odločitev na drugih referendumih.

Ustava omogoča uveljavitev evropskega zapornega naloga od vstopa Hrvaške v EU, pred tem pa izročitev hrvaških državljanov drugim državam na podlagi mednarodnih dogovorov. Okrepljena je neodvisnost pravosodja ter polna neodvisnost Hrvaške narodne banke (HNB) in Državnega urada za revizijo.

Državljani članic EU bodo po vstopu Hrvaške v EU imeli na lokalnih volitvah volilno pravico, sodišča pa lahko neposredno izvajajo pravo EU. Ustava je dobila novo določilo, ki določa pravno osnovo za članstvo Hrvaške v EU in sodelovanje v evropskih institucijah.

V ustavi 22 narodnostnih manjšin
Poleg usklajevanja hrvaških zakonov s pravnim redom EU, so v preambulo ustave zapisali vseh 22 narodnostnih manjšin, tako kot stavek o zmagi hrvaških borcev in celotnega hrvaškega naroda v pravični, legitimni, obrambni in osvobodilni vojni. Poslanci so sprejeli tudi spremembo, da kazniva dejanja vojnega dobičkarstva ter privatizacijskega kriminala ne morejo zastareti.

V večmesečnih pogajanjih med vladno koalicijo in opozicijo so bile najbolj sporne volilne pravice hrvaških državljanov, ki nimajo bivališča na Hrvaškem.

Po dogovoru so danes sprejeli, da omenjene osebe lahko volijo zgolj na hrvaških diplomatsko-konzularnih predstavništvih v državah, v katerih imajo bivališče. Sicer pa bodo lahko izbirali tri poslance, ne glede na število volivcev, ki bodo prišli na volišča.

Ustavne sodnike bodo po novem potrdili v saboru z dvotretjinsko in ne več nadpolovično večino poslancev, o pošiljanju hrvaških vojakov zunaj državnih meja bo namesto dvotretjinske odločala pa nadpolovična saborska večina, ob soglasju predsednika države, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske. Če predsednik ne bo soglasen, bo potem odločala dvotretjinska večina.

Iz ustave so izbrisali določilo, da bodo delo predsedniškega urada urejali s posebnim zakonom, sestavo in pristojnosti urada bo določal predsednik države z lastno odločitvijo.