“V Novi Zelandiji, natančneje na Severnem Otoku, je deset Slovencev, ki potujejo sami, brez našega vodiča. Z njimi smo že stopili v kontakt. So na varnem in ne bodo potovali na Južni otok, ki ga je prizadel potres,“ je povedal predstavnik turistične agencije Kompas Mišo Mrvaljevič. Na agenciji Palma ter Condor Travel so zatrdili, da v otoški državi trenutno nimajo nobene skupine turistov.

“Podatkov o številu Slovencev v Novi Zelandiji nimamo, saj se na nas ni obrnil še nihče. Na mobilnem telefonu sem sicer dosegljiv 24 ur na dan,“ pa je dejal Zvone Žigon, začasni odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Canberri. Na ministrsvu za zunanje zadeve zaenkrat nimajo podatkov, da bi bili med žrtvami potresa slovenski državljani.

Najmanj 65 mrtvih
Po potresu z magnitudo 6,3, ki je razdejal drugo največje novozelandsko mesto Christchurch, so reševalci iz ruševin potegnili 125 preživelih, vsaj še toliko jih je še vedno ujetih. Število žrtev se je ustavilo pri 65. Tla so se stresla v času kosila, ko so bile ulice in trgovine polne ljudi, nekateri zaposleni pa so bili še v svojih pisarnah. Številne zgradbe so poškodovane ali povsem porušene.

Potresno območje
Nova Zelandija leži na južnem delu t. i. tihooceanskega ognjenega obroča in nad območjem, kjer se stikata pacifiška in indoavstralska plošča. V državi tako zaznajo več kot 14 tisoč potresov na leto, a le 20 jih preseže magnitudo 5. Zadnji katastrofalni potres je bil leta 1968, ko so na Južnem otoku umrli trije ljudje. Najhujši potres pa je otoško državo prizadel leta 1931, ko je umrlo 256 ljudi.